O slavnem znanstvenem magu brskalnik Google ponudi več kot 10 milijonov zadetkov. Revija Life ga uvršča med sto najpomembnejših osebnosti zadnjega tisočletja. To je le nekaj presežnikov, ki se povezujejo z življenjsko zgodbo tega tragičnega lika, ki so ga mnogi izkoriščali kot stroj za delanje denarja. Tudi slovenski poznavalec njegovega dela, prav tako fizik in izumitelj Andrej Detela, ne skopari s superlativi. Pravi, da je Tesla s sistemom izmeničnih tokov šele omogočil moderno industrializacijo. »Po duši je bil Tesla pesnik.« Ali kot pravi izumitelj sam v svoji avtobiografiji: »Moja metoda je drugačna. Ne zaganjam se v dejansko delo. Ko se mi utrne zamisel, jo takoj začnem razvijati v domišljiji. Spreminjam konstrukcijo, jo izboljšujem in upravljam z napravo, vse v glavi.«
Izumitelj za tretje tisočletje
Po svetu je Tesla znan kot srbsko-ameriški izumitelj in inženir, sam pa je rad poudarjal, da je ponosen na svoj srbski izvor in hrvaško domovino. Kdo je bil ta veliki duh? »Snobi me pogosto vprašajo, katero od odkritij mi je najbolj dragoceno. To je odvisno od zornega kota. Nemalo tehničnih mož, ki so na svojem specifičnem področju zelo sposobni, a so hkrati kratkovidni in obremenjeni s pedanco, zatrjuje, da sem z izjemo indukcijskega motorja svetu dal bore malo uporabnega. To je huda zabloda. Nove ideje ne moremo presojati po njenih neposrednih rezultatih,« je leta 1920 zapisal v svojo avtobiografijo Moji izumi, ki je pred kratkim izšla pri založbi Sanje.
Tesla se je rodil leta 1856 v Smiljanu pri Gospiću v hrvaški Liki. Preden se je kot 28-letni fant preselil v ZDA, da bi delal za izumiteljskega kolega Thomasa Edisona, kasnejšega konkurenta v spopadu med enosmernim in izmeničnim tokom, je med študijem v Gradcu nekaj časa prebil tudi v Mariboru. »Ko sem zaključil študij na politehniki in univerzi, sem doživel popoln živčni zlom in med boleznijo opazil številne nenavadne in neverjetne pojave,« se spominja Tesla.
Med njegovimi več kot 700 znanstvenimi patenti so najbolj znani izmenični večfazni električni sistemi, navitje, znano kot Teslov transformator, indukcijski motor in turbina brez lopatic, po njegovih načrtih pa so izdelali tudi prvo hidroelektrarno na reki Niagari. Raziskoval je rentgenske žarke, prispeval osnovna spoznanja o kozmičnih žarkih, podpisal dinamično teorijo gravitacije. Na predlog profesorja Franceta Avčina z ljubljanske univerze je po njem leta 1960 poimenovana mednarodna merska enota za gostoto magnetnega polja, tesla.
Svetnik in lik iz popularne kulture
Navdušenci nad delom Tesle so letos skupaj z Znanstvenim skladom Nikole Tesle iz Filadelfije predlagali vrhu Srbske pravoslavne cerkve, naj razglasi Teslo za svetnika. »Tesla je bil sveti duh, človek, ki je zgodaj spoznal Boga, potem pa tudi nebeška prostranstva in kozmično energijo,« je ob tem povedal predsednik sklada Nikola Lončar, ki je pred petimi leti začel zbirati podpise za njegovo kanonizacijo. Tesla pa je v resnici že »kanoniziran«. Prosilci za azil, starejši od 15 let, ki nameravajo nadaljevati izobraževanje na Hrvaškem, morajo poznati osnovne podatke o njegovem življenju.
V spomin na znanstvenika, ki je s svojim delom zabrisal meje med znanostjo, umetnostjo in duhovnostjo, pa nista poimenovani le termoelektrarna in letališče v Srbiji ter šola in telekomunikacijsko podjetje na Hrvaškem: svoj pečat je pustil tudi v svetu filma in gledališča. Za njegovo nedavno upodobitev v filmu Christopherja Nolana Skrivnostna sled (2006) je poskrbel kar sam David Bowie, v dokumentarni TV seriji ga je v 70. letih utelesil tudi Rade Šerbedžija, prav posebno posvetilo Teslovemu delu in liku pa je prispeval režiser Tomaž Pandur s koprodukcijsko predstavo Tesla Electric Company, ki je poleti leta 2006 gostovala tudi v Ljubljani. Enigmatično povest z naslovom Skrivnostni romar (Mysterious Pilgrim) mu je posvetil tudi ameriški kolega, pisatelj Mark Twain. Prijatelja pa je našel tudi med duhovnimi voditelji, v slavnem indijskem učitelju joge Swamiju Vivekanandi.
Čudaška in samotarska narava
Tesla je umrl 7. januarja 1943 v hotelu v New Yorku in s seboj na drugi svet zagotovo vzel še kakšen izum. Del njegove zapuščine naj bi zasegel celo FBI in jo predal vesoljski agenciji Nasa: zanimali naj bi jih predvsem Teslovi žarki oziroma močni curki nabitih delcev, ki bi lahko bili v elektromagnetnih poljih pospešeni do velike hitrosti in (zlo)rabljeni kot orožje. Pogrebni obred je potekal po srbski pravoslavni in po budistični tradiciji. Slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič je ob njegovi smrti za ameriški tisk napisal nekrolog, ki se konča z besedami: »Njegovo življenje je bilo zmagoslavje.«
Da je še vedno vizionar – zamislil si je tudi »svetovni sistem« brezžičnega prenosa – pa je razvidno iz miniaturnega zaznamka, ki ga je zabeležil v svojo avtobiografijo: »Če je moja razlaga pravilna, bi moralo biti mogoče podobo katerega koli predmeta, ki si ga človek zamisli, projicirati na zaslon in jo tako narediti vidno. Takšen napredek bi pomenil revolucijo v medosebnih odnosih.« Morda še v tem stoletju spoznamo, kaj je imel izumitelj v mislih.ut
