Vse se je začelo z idejo, ki je izhajala iz primera dobre prakse v tujini, sam pa sem jo razširil do te mere, da je prišlo do združitve vseh čokoladnic pod eno streho. Zelo pomembno je namreč, da je ideja dobra in simpatična, hkrati mora biti tudi razširljiva, ne le lokalna. Ideja je samo začetek, tudi pri nas je bilo trdo delo, ki je sledilo, ključno za uspeh. Za »našo čokolado« tako stojimo štirje ljudje, nekaj je še drugih sodelavcev, pred kratkim pa smo odprli tudi fizično trgovino v kletni etaži Tržnice Koseze. Počasi se premikamo naprej, a delamo premišljene in ne prenagljene korake.
V osnovi ste še vedno spletna trgovina. Kako to, da ste se odločili tudi za »fizični« pristop?Fizična trgovina je bila logičen korak naprej, čeprav je bila ideja v osnovi zasnovana samo za splet, kjer še vedno poteka večina dela. Slovenski trg, pa tudi tuj, ni več to, kar je bil nekoč, ko so ljudje množično kupovali tvoje produkte, ne glede na to, kaj in kje si ponudil. Danes je treba veliko bolj skrbeti za kreativno ter učinkovito oglaševanje, saj moraš pri ljudeh pridobiti zaupanje in predvsem najti način, kako ga ohraniti.
In s čim ste vi, mlado podjetje na slovenskem trgu, pridobili zaupanje strank?V prvi vrsti smo ponudili nekaj novega, saj smo obrnili način kupovanja čokolad. V Sloveniji čokoladnice delujejo fizično in so prisotne predvsem v trgovinah, tako da smo imeli na začetku kar nekaj težav s pridobivanjem zaupanja. Direktorji so bili namreč zadržani do naše ideje, saj velja prepričanje, da je treba čokolado videti, jo začutiti in šele nato kupiti. Mi pa smo na celoten koncept gledali drugače – mladi smo namreč predstavniki moderne dobe in veliko lažje in z večjim veseljem brskamo po spletu, kot se sprehajamo po trgovini. Vedno se nam nekam mudi, pozabimo na kupovanje daril in spletna trgovina je v takšnih primerih idealna rešitev. Tako smo zasnovali čokoladni spletni svet – tako s čokolado kot tudi s spletom smo si sicer še dodatno zmanjšali trg, ampak v osnovi želimo pridobiti ljudi, ki cenijo izdelke z dodano vrednostjo, kar čokolada tudi je.
Je Slovenija bolj odprta za alternativne in ekstremne ideje ali je bolje na trg stopiti s preizkušenimi izdelki?Trg v Sloveniji je tudi za alternativne ideje vedno bolj odprt, čeprav v določenih pogledih zaostajamo za tujino. Tisto, kar je povsem novo in alternativno, v Sloveniji ne preživi. Težko je namreč delati velike preskoke na neustaljenih poteh. Ameriške in tuje ideje pri nas večkrat ne uspejo, ker trg ni pripravljen nanje. Tako pri nas še nekaj časa ne bomo videli invazije električnih avtov, ker nam to ni »normalno«. V Sloveniji po mojem mnenju preživijo ideje, pri katerih so ustaljene poti predstavljene nekoliko drugače. Če že poznamo koncept, ki »drži vodo«, ga je treba le speljati na drugo področje. Pri nas je namreč še vedno premajhna množica ljudi, da bi lahko preizkušali popolnoma alternativne modele.
Kaj pa so prednosti našega specifičnega trga?Največja prednost je, da smo majhni. S tem se sicer težje širiš in zelo težko iz nič postaviš tovarno čokolade, ampak po drugi strani te ljudje veliko hitreje spoznajo. Pripraviš odličen izdelek, ga ustrezno predstaviš ljudem in kaj hitro ugotoviš, da je nekdo nekje že slišal zate. Mi smo to opazovali skozi naročila. V neki vasici v Prekmurju je gospa naročila čokolado in v štirinajstih dneh smo dobili še šest naročil iz istega kraja. Ljudje si še vedno povemo dobre stvari in tudi »dober glas seže v deveto vas«.
Ali je tujina še vedno ideal za mlado podjetništvo?Mogoče je največja prednost tujine to, da je veliko več povezovanja s podjetji. Pri nas so ljudje na splošno zelo nezaupljivi, vsaj tako dolgo, dokler te ne spoznajo. Ne samo kupci, tudi dobavitelji in partnerji. Če si mlad in nimaš »pravih« staršev ali ne poznaš ljudi, ki jih lahko pokličeš v vsakem trenutku, si postavljen na realna tla in moraš dejansko vzeti v roke imenik in poskusiti. Tudi na ekonomski fakulteti, na kateri študiram, se sicer pojavlja povezovanje s podjetji, vendar je tega še vedno premalo, vsaj povezovanja teorije in prakse. Večkrat se dela zgolj zato, da se dobi kakšne razpise ali pa gre samo za formalnost in »molzenje denarja« brez ustvarjanja dodane vrednosti. Pri izobraževanju res pogrešam »nekaj več«. Podjetja v tujini veliko več pozornosti namenijo mladim, ki prinesejo sveže ideje, pri nas pa se nas večkrat gleda kot na poceni delovno silo.
Je študij ekonomije igral pomembno vlogo pri vašem podjetju?Verjamem, da bi bilo brez študija težje. Kot vodja projekta sem namreč zadolžen tudi za birokracijo, ki je pomemben del vsakega podjetja. Na fakulteti dobiš nove izkušnje, osebno se mi je zdelo najbolj pozitivno predvsem spoznavanje študentov. V osnovni in srednji šoli se namreč družiš z ljudmi, ki so s teboj povezani zaradi kraja ali pa nekega širšega interesa, na fakulteti pa točno veš, zakaj so tam. Veliko lažje se pogovarjaš in ustvarjaš zamisli, me pa žalosti, da študenti večkrat gledajo na svet skozi oči svojih staršev. Včasih je namreč diploma pomenila veliko več kot pomeni danes, ko smo mladi postali del popolnoma obrnjenega sistema. Danes diploma ne šteje, če ne izstopaš iz množice. Mladi se premalo zavedajo, da diploma še ni razlog za zaposlitev.
Gledate nase kot na študenta ali podjetnika?Sem študentski podjetnik in podjetniški študent. (Smeh.) Sem kreativna duša in ne operativni delavec, tako da mi to, da sem še mlad, predstavlja predvsem veliko svobodo pri delu. Prednost, ki jo imamo mladi podjetniki pred starejšimi, je verjetno to, da ne poznamo trga in prinesemo s seboj nore ideje, ki sicer večkrat ne uspejo, ampak vseeno predstavljajo nekaj svežega. Starejši kot si, bolj si previden, saj imaš več izkušenj. Mi pa prinašamo novosti, brez katerih zagotovo ne bi bilo premika naprej.
Kaj torej svetujete študentom, ki imajo ideje, a jih ne znajo realizirati?Veliko študentov misli, da je pri celotnem projektu najbolj ključna ideja, zato jo držijo zase in je ne razvijajo. Če ideje ne deliš in poveš naprej, ne more zaživeti. Ljudi je strah, da jim bo nekdo ukradel idejo, ampak če obstaja oseba, ki je sposobna projekt izpeljati bolje, je prav, da idejo »ukrade«. V Sloveniji je premalo prenašanja znanja in zavedanja, da začetna ideja nikoli ni tista ideja, ki zaživi v podjetju. Tudi mi smo si projekt zamislili drugače, a smo ga ob širitvi zapeljali v drugo smer. Povezovanje in odprtost sta namreč ključna koraka do uspeha.
Kaj pa je največja past na poti do uspeha?Večkrat si pasti postavljamo sami. Vsak ima neko svojo pot, priložnost in sposobnost. Na trgu se nam na pot postavijo birokratske ovire, ampak sam nanje ne gledam kot na pasti. Past te namreč ujame in ne izpusti, v življenju pa se pojavijo ovire, ki jih lahko s trudom in delom premostiš in preskočiš. Tako lahko vedno napreduješ.