Komisija v sestavi Janez Bogataj (predsednik), Bojana Rogelj Škafar, Mojca Ravnik in Tanja Hohnec je Šmitka nagradila za znanstvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu.
Šmitek (1949) je v slovensko etnologijo in kulturno antropologijo pa tudi v širšo humanistiko in družboslovje že od poznih 70. let minulega stoletja utiral povsem novo tematiko s področja stikov Slovencev z neevropskimi svetovi in raziskav neevropskih kultur. V 90. letih je to znanje začel dopolnjevati še z raziskavami iz komparativne mitologije, ki so slovenske mitološke predstave povezovale z indoevropskimi temelji, piše v obrazložitvi nagrade, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo.
Po diplomi iz etnologije in zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti leta 1973 je leta 1979 opravil magisterij, leta 1983 pa še doktorat. Vmes se je izpopolnjeval na univerzi v New Delhiju. V naziv izrednega profesorja za neevropsko etnologijo in etnologijo Evrope je bil imenovan leta 1990, od leta 1995 pa je bil redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije.
Nekaj let je bil predstojnik oddelka. Bil je tudi pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija. Leta 1987 je za knjigo Klic daljnih svetov prejel Kajuhovo nagrado, leta 1999 zlato plaketo Univerze za izjemne zasluge, leta 2005 pa Murkovo priznanje za knjigo Mitološko izročilo Slovencev, piše na spletni strani Filozofske fakultete.
Murkovo priznanje je prejela etnologinja in kustodinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto Ivica Križ, in sicer za stalno etnološko razstavo Dolenjska in njeni ljudje. Razstavo je, kot piše v obrazložitvi, dopolnila z novimi temami. S predmeti, dokumentarno fotografijo, slikovnim gradivom ter kratkimi besedili je prikazala življenje prebivalcev osrednje Dolenjske.
Muzejska svetovalka in kustodinja v SEM Daša Koprivec je priznanje prejela za znanstveno monografijo Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Številne raziskave Koprivčeve so skupaj z omenjeno monografijo pripomogle k spreminjanju napačnih predstav o aleksandrinkah. Z delom je pomembno prispevala k etnološki stroki, s svojim evidentiranjem, dokumentiranjem in prezentiranjem materialne dediščine aleksandrink pa je obogatila tudi zbirke SEM, piše v obrazložitvi.
Muzej Ribnica je nagrajen za razstavo in katalog »Križem svajt so se podle pa sujo ruobo ponujale: Pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta leta 1492 do danes«. Z razstavo je muzej obeležil 520-letnico krošnjarskega patenta, privilegija cesarja Friderika III., ki je postal pravna podlaga za razvoj krošnjarstva na ribniško-kočevskem območju.
Center DUO Veržej je prejel Murkovo listino za ohranjanje in promocijo rokodelske dediščine v severovzhodni Sloveniji. Center domače in umetnostne obrti (DUO) kot enota Zavoda Marianum Veržej skrbi za rokodelsko dediščino v severnovzhodnem delu Slovenije. Poleg izobraževanj pripravljajo tudi rokodelske delavnice.
