Kot za mnoge zapletene probleme nam Slavoj Žižek ponudi odgovor: Greto od običajnih deklet ločuje njena osupljiva moškost. »To mi je všeč pri Greti,« pravi Žižek v intervjuju, »njeno sporočilo je preprosto 'vzemite znanost resno'! In to pove na zelo nasilen, brutalen, celo moški način. Ni neka karikirana ženska, saj veste, mehka, nežna, poskusimo vzpostaviti dialog. Ne! Jebite se, kak dialog? Delujte in tako dalje.«
Žižkovo sporočilo je gotovo mišljeno podporno – pohvaliti Gretino delovanje in spodbujati ženske, da presegajo stereotipne spolne vloge. Vendar je učinek nasproten. Logika Žižkovega argumenta gre nekako takole: nekatere značilnosti so ženske (nežnost, spravljivost, všečnost), nekatere pa moške (nasilnost, odločnost, brezkompromisnost). Svet potrebuje več žensk, ki prevzemajo moške lastnosti. Iz tega sledi, da je tudi v tem času moškost bolj zaželena, družbeno koristna, večvredna. Zvezdniški filozof najprej zacementira razlike med spoloma in potem še hierarhijo moško > žensko. Ergo, kako razložimo uspešnost in prepričljivost mlade ženske? Pripišemo jo njeni moškosti.
Greto so za enega od svojih prepoznali tudi pri moški reviji GQ (Gentlemen's Quarterly). Na oktobrski naslovnici so jo oblekli v suknjič po meri odraslega moškega in ji na slovesnosti GQ moški leta 2019 podelili eno od nagrad. Čestitke, Greta! Napredovala si iz drugega v prvi spol.
Žižek poveže Gretino moškost z avtizmom: »Govori z določenim sovraštvom, s tem, kar imenujejo 'toksična moškost'. Avtistično in tako dalje. Potrebujemo takšne avtistične ženske.« Seveda – vsaka ženska ne more kar tako napredovati v toksičnega moškega, Greto naj bi od nevrotipičnih najstnic ločevali »ekstremno moški« avtistični možgani. Eden najvplivnejših strokovnjakov za avtizem Simon Baron - Cohen je ugotovil, da se avtistični posamezniki slabše odrežejo pri nalogah empatije, a odlično na preizkusih analitičnega mišljenja, iz česar je zaključil, da imajo »ekstremno moške možgane«. Ta teorija je bila deležna poplave kritik in v krogih raziskovalcev avtizma Simon Baron - Cohen slovi kot »ta smešen« v družini, njegov bratranec Sacha (znan kot Borat, Bruno in Ali G) pa kot »ta pameten«.
A spolna stereotipizacija avtizma žal ni vodila zgolj v interne šale in slabo znanost. Zaradi napačnih predstav o hipermaskulinosti avtizma sto tisoče deklet ni pravilno diagnosticiranih in niso deležne ustrezne pomoči in razumevanja. To mnogokrat vodi v druge težave, med katerimi so najpogostejše depresivnost in motnje prehranjevanja (za obojim je pred pravilno diagnozo trpela tudi Greta).
Ali Gretina moč res izvira iz toksične moškosti? In kaj naj bi to sploh bilo, toksična moškost? Nov strup, biološko orožje v rokah ekoteroristov? Feministična zarota? »Toksična moškost« napeljuje na misel, da je v samem bistvu moškost nekaj strupenega in pokvarjenega, kot plesen, ki se razrašča nekje globoko v Y-kromosomu. Veliko moških se ob izrazu zato počuti ogroženo in odzove napadalno. Dejansko pa se toksična moškost nanaša na sistem rigidnih spolnih norm, ki so iz dneva v dan bolj zastarele: edini »pravi moški« so dominantni, heteroseksualni, fizično močni, nasilni, ne izražajo čustev (razen jeze) in ne govorijo o svojih težavah. Takšna prepričanja so povod za misoginijo, homofobijo, agresivnost (vključno s spolnim nasiljem in nasiljem v družini) in ustrahovanje šibkejših.
Greta ni vzor toksične moškosti, temveč njena žrtev. Deležna je poplave napadov moških, ki bi jo radi utišali z zgodovinsko preverjenim repertoarjem zmerljivk za ženske, ki nastopajo v javni sferi: Greta naj bi bila pretirano čustvena, neuravnovešena, histerična, panična, lutka brez lastnih idej ali vsaj zmanipulirana. Treba bi jo bilo našeškati.
A ne le ženske, tudi moški so žrtve toksične moškosti, saj lahko vodi v občutke manjvrednosti, osamljenost, probleme s telesno samopodobo, alkoholizem in samomorilnost. Toksična moškost torej ni del rešitve, temveč škoduje Zemlji in vsem njenim prebivalcem. Raziskava Janet Swim je pokazala, da posamezniki s tradicionalnimi prepričanji o spolnih vlogah pogosteje zanikajo obstoj globalnega segrevanja in se izogibajo vedenjem za zaščito planeta, saj pravi moški ne reciklirajo – okoljevarstvo je za ženske in geje.
Greta ni postala ikona boja za našo prihodnost zaradi svoje brutalne moškosti. Predramila je svet, saj v cinični dobi postfaktičnosti, alternativnih resnic in vsesplošno sprejetih laži vztraja pri dejstvih. Zdresirani smo, da je svet prezapleten in mi nemočni, ter smo pozabili, kaj je iskrenost… nato po medmrežjih zakrožijo govori odločne švedske deklice s kitkami in presenetljivo močjo – nekakšne Pike Nogavičke za 21. stoletje. Njeno sporočilo je jasno in premočrtno: ne moremo si več privoščiti laži in praznih obljub. Moramo paničariti in moramo delovati.
