Od 53 umetnin, ki so bile na voljo za prodajo, so jih na dražbi Galerije SLOART prodali 20, in sicer v vrednosti 69.100 evrov. Največ je iz svoje denarnice odštel kupec, ki je kupil kip Ženska figura. Za to delo znanega slovenskega kiparja Borisa Kalina je odštel 9000 evrov. Za Žensko figuro je bilo nasploh največ zanimanja. V galeriji so zanjo prejeli 42 ponudb. Sledili so ji Branitelji domovine Hinka Smrekarja, za katere je bilo oddanih 25 ponudb, na koncu pa so bili prodani po več kot dvakrat višji ceni, kot so bili prvotno ocenjeni. Med drugim so uspeli prodati tudi pet umetnin Božidarja Jakca.
Niti ne najbogatejši
Dražbe umetnin niso tako razburljiv in dinamičen prizor, kot smo ga vajeni iz ameriških filmov. Vedno več je tistih, ki dražbo spremljajo na spletu. Na dražbi omenjene galerije je bila večina pisnih ponudb oddanih pred samim dogodkom, prvič pa so imeli tudi dražitelja v živo preko telefona. Direktor in ustanovitelj Galerije SLOART Damjan Kosec je takole pojasnil, kdo so pravzaprav kupci, ki kupujejo umetnine takšnega kalibra: »V soboto se je izkazalo, da niti ni bilo veliko kupcev iz sloja ultra bogatih. Ocenil bi, da gre bolj za ljudi iz višjega srednjega razreda. Zares premožni pokažejo zanimanje takrat, ko se pojavi kakšna izjemna umetnina, kar je bolj redkost.«
Za Kalinovo Žensko figuro je bilo toliko zanimanja, ker je bila že izhodiščna cena dokaj dostopna, nadaljuje direktor: »Poleg tega je Boris skupaj z bratom Zdenkom Kalinom zelo priznan kipar. Bilo je več ljudi, ki se je zanimalo za ta kip, na koncu pa sta se zanj potegovala dva gospoda, ki sta višala ceno.«
Ključna vloga dražb
V Galeriji SLOART tudi v prihodnje načrtujejo dve dražbi na leto – prva, pomladna bo potekala prvo soboto v juniju, zadnja pa prvo soboto v decembru.
Uspeh dražb je vselej v prvi vrsti odvisen od ponudbe, ki je ob majhnosti našega trga precej skopa. Redkih umetnin praktično ni, največ jih je v galerijah in muzejih. V SLOARTU menijo, da bo za vzpostavitev zares sofisticiranega in transparentnega umetniškega trga v Sloveniji potrebnih še vsaj pet do deset let, pri čemer bodo imele ključno vlogo ravno dražbe. Poskusi dražb so pri nas v preteklosti že bili, si pa v omenjeni galeriji prizadevajo, da bodo čez čas tudi potencialni novi kupci bolj sproščeni pri investiranju v umetnine, ki bodo tako svoj prostor našle tudi v slovenskih domovih.
