Študij na daljavo ali e-študij je pravi način študija za vse tiste, ki zaradi svoje službe potrebujete večjo fleksibilnost, ste športniki, imate majhne otroke ali druge obveznosti, zaradi katerih ne morete obiskovati predavanj. Z edinstveno kombinacijo inovativnih pedagoških pristopov in tehnologij boste pri študiju dobili kar največ za svojo osebno rast in poklicno pot. Glavna prednost je fleksibilnost takšnega načina študija. Fleksibilnost pomeni, da si lahko sami določate čas učenja, učite se lahko torej bodisi zjutraj, zvečer ali ponoči, skratka odvisno od tega, kdaj imate čas, ste najbolj zbrani in spočiti.
Kako do učnih gradiv
Glavna učna gradiva so v elektronski obliki, sproti pa študenti prejemajo dodatke h gradivu, prosojnice, članke… Zelo pomembno je, da se pri študiju dela zapiske: zapisuje glavne misli in dejstva, ki jih boste uporabili pri končnem izpitu. Zapiske delajte že pri branju, pa tudi po tistem, ko se pripravljate na izpit. Zapiske lahko delate ali v zvezek, na kartice, v računalnik, z označevalnikom v učno gradivo, pišete na učno gradivo, podčrtujete tekste. Čeprav študirate na daljavo, se lahko kadarkoli udeležite predavanj. Nekaj je namreč, za kar so študenti na daljavo oropani: prijetnih družabnih stikov s sošolci, ko skupaj razpravljajo o strokovnih in drugih problemih.
Ocenjevanje na izpitih
Izpit lahko e-študent dela skupaj z drugim študenti na dan, ki je predviden kot izpitni rok, lahko pa tudi individualno. Individualni roki so večkrat v mesecu.
Nekateri izpiti lahko potekajo prek računalnika tako, da vam učitelji zastavijo določeno vprašanje, na katerega morate odgovoriti v obliki eseja. Takšen izpit zahteva, da dobro poznate snov, ki vam je na razpolago v učnem gradivu, obenem pa morate znati tudi pisati eseje, primerjave, poročila in analize in vložiti v izdelek določeno mero samostojnega razmišljanja. Pri teh izpitih je tudi določen zadnji rok oddaje, ki ga ne smete zamuditi.
Najbolje je, da študent na daljavo začne pisati takšne eseje takoj po tistem, ko je preštudiral učno gradivo. Izpitno vprašanje naj skrbno in večkrat prebere, da ga bo pravilno razumel. Če katere besede ne razumete, preverite njen pomen v slovarju.
Strokovnjaki svetujejo: "Najprej poiščete snov za izpit v učnem gradivu, jo preberete, podčrtate pomembne stvari in naredite kratek načrt, o čem boste pisali. Potem si začnete po svojih besedah izpisovati snov iz učbenikov, kjer kakšno misel dobesedno prepišete, to označite s citatom. Nato napisano natisnete, uredite in na koncu z vso ustvarjalnostjo dodate svoje misli o problematiki. Potem napišete še seznam literature. Sestavek naj vsebuje kratek uvod, denimo o čem boste pisali, kakšen je vaš namen, cilji, kakšno metodo boste uporabili, kakšne rezultate pričakujete. Glavne teme predstavite v logičnem zaporedju in v odstavkih. Ne pišite o ničemer, kar za nalogo ni bistveno. Na koncu naredite kratek zaključek - povzemite bistveno. Navedite literaturo. Ne priporočamo, da puščate pisanje takšnih esejev do konca izpitnega roka, ker sicer ne boste imeli časa, da bi o zadevi razmislili iz različnih zornih kotov ali se o njej še s kom posvetovali, niti da bi jo skrbno uredili. Če znate vključiti v odgovor kakšen diagram, izračun, številke in podobno, lahko to dvigne oceno, saj predavatelj vidi, da znate svoje misli izraziti tudi z grafičnimi in količinskimi podatki."
Prepisovanje natančno preverjajo
Prepisovanje pomeni, da študent prepiše nalogo nekoga drugega in jo posreduje učitelju kot lastno. Tudi če prepiše določene dele drugih avtorjev in tega ne navede, gre za prepisovanje. To za izpit ali seminarsko delo ni sprejemljivo, ker pomeni krajo izdelka nekoga drugega. Prepisovanje je prepovedano tudi zato, ker v takšnih primerih učitelji ne vedo, ali so študenti sploh prebrali in razumeli snov.
Prepisovanje od kogar koli je prepovedano. Tudi če e-študent dela izpit individualno v obliki eseja, na izpitno vprašanje ne more odgovoriti tako, da snov enostavno prepiše, ampak mora sam pripraviti primerjavo ali analizo. Seveda lahko določene ne preobsežne zadeve citirate (zlasti priznane avtorje), vendar mora biti končni izdelek vaš.
Za prepisovanje gre, če študent uporablja stavke, ki jih je prepisal iz neke knjige, pa ni navedel avtorja, kopira besedilo iz druge naloge, knjige, interneta, skoraj dobesedno prepiše odstavek katerega drugega avtorja, uporabi statistične podatke, pa ne navede vira, kopira številke, diagrame, fotografije, slike brez navedbe vira, prepisuje od drugega študenta.