»Na temo vesolja delam že osem let, in serija še vedno nastaja, ker se stvari ves čas spreminjajo. Ko potujem po svetu, želim dodati še nove ljudi, nove lokacije, nove inovacije, tako da bo ta projekt po mojem v nastajanju, vse dokler ne gremo na Mars ali pa na Luno,« je prepričan fotograf Matjaž Tančič, avtor razstave Ex Terra, ki je dalj časa živel med Šanghajem in Ljubljano.
Ex Terra je del širšega projekta Mars na Zemlji, ki nastaja na štirih celinah (ZDA, Evropa, Afrika in Azija) in dokumentira ljudi in skupnosti, katerih delo in vizija oblikujeta globalno ambicijo raziskovanja vesolja. Mars na Zemlji so že videli v Parizu, Šanghaju, Stockholmu, Berlinu, Singapurju, Helsinkih, Londonu, Arlesu, Kielcah, Ljubljani, Talinu, Tbilisiju ter v Lucci. Zanj je fotograf prejel nagrade Photo Lux Award, Silvana S. Foundation Award, nagrado American Society of Magazine Editors Award, Noor Masterclass Award, PHmuseum Award ter Circulations Photo Festival Award.
Vesolje med nami
Matjaž Tančič v Ex Terra »dokumentira rastoče skupnosti znanstvenikov in podjetnikov, ki uresničujejo človeške sanje o vesolju. Že stoletja nas navdušuje ideja o vesolju, pri čemer literatura in film oblikujeta naše predstave o medplanetarnih potovanjih. V zadnjih desetletjih so ogromne naložbe v raziskovanje vesolja to fascinacijo le še poglobile. Ker se Zemljini viri izčrpavajo, ideja o človeških naselbinah na Luni ali Marsu odpira pomembna vprašanja.«
Na fotografije so tako zabeležene zgodbe vesoljskih arhitektov, zdravnikov, znanstvenikov, pridelovalcev hrane in drugih, ki oblikujejo našo prihodnost zunaj Zemlje, pri čemer fotograf posebej izpostavlja portrete žensk (voditeljic, znanstvenic …), hkrati pa razkriva, da so tudi manjše države in skupnosti, med njimi Slovenija, ključni protagonisti vesoljske zgodbe – skozi znEmbeddingsanstvene inovacije, tehnološke prispevke in transnacionalne raziskovalne mreže, ki težijo k trajnostnim vesoljskim habitatom.
Tančič: »Vesolje ni le tehnični izziv, temveč ideološko in kulturno polje, kjer se zrcalijo naša upanja, strahovi in družbene strukture. Po eni strani želim pokazati demokratizacijo raziskovanja vesolja, kar pomeni, da niso samo Rusija, Amerika in Kitajska tiste države, v katerih domeni je vesolje, ampak imamo tudi v Sloveniji pomembne znanstvenike na tem področju, kot jih imajo tudi v Pakistanu, Mongoliji, Afriki. Po drugi strani pa iščem inovacije, ki niso zamišljene samo za vesolje, ampak pomagajo tudi življenju na Zemlji, kot je recimo pridelovanje hrane, arhitektura ali vesoljska medicina, ki se aplicira tudi na Zemlji.«
Za primer navaja »gravitacijsko roko«, ki jo je razvila ekipa pod vodstvom prof. dr. Igorja Mekjaviča v Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo pri Institutu Jožef Stefan v Nordijskem centru Planica, katere učinek ustvarja umetno težnost. »Namen te roke je, da preprečuje izgubo mišične mase in kostne gostote, ki se pojavi pri daljšem bivanju v vesolju. Taka inovacija pa lahko pomaga tudi neki babici, ki ne more sama iz postelje, ali pa ljudem, ki so dlje časa preležali v komi, da se skrajša rehabilitacija,« pravi fotograf.
Spregledane zgodbe
Najraje raziskuje spregledane zgodbe; takšne zgodbe so bile denimo revolucionarna opera v Severni Koreji, bikoborbe na Kitajskem, metalski festival v Bocvani, bobrovanje v Sloveniji. Čeprav se nocoj odpira njegova razstava Ex Terra, je ta hip mentalno že v drugi zgodbi na temo rek Drave, Mure in Donave, »ki ji danes rečemo Amazonka Evrope in je najbolj divji in primarni rečni sistem v Evropi pod Unescovo zaščito. Nekoč so reke razdruževale in bile v funkciji mej, danes pa prek osredotočenosti na biosfero različne narode spet združujejo,« še pravi fotograf Matjaž Tančič.