Čeprav so vsi štirje slikarji, povezani v razstavo Onkraj akademije v Galeriji Božidarja Jakca, ustvarjali zunaj akademskih ustanov in jih umetnostna zgodovina pogosto uvršča med samouke, so njihovi opusi pustili svoje pomembne sledi v zgodovini slovenske likovne umetnosti. Do konca pa so ostali zunaj ustaljenih žanrskih in slogovnih opredelitev. Vsak s samosvojim likovnim jezikom je ustvaril svoj prepoznavni vizualni svet. V teh svetovih razbiramo njihove osebne izkušnje, spomine, fantazije, vizije, razkrivajo pa se tudi prvine mističnega in magičnega.
V lastnih univerzumih
Direktor galerije in kustos Goran Milovanović pravi, da je umetnost neakademskih ustvarjalcev v povojnem obdobju doživela izjemen razmah in da je bila deležna velikega zanimanja tako širše javnosti kot umetnostne stroke. A popularnost jim očitno ne upada niti danes, kajti za aktualno razstavo po besedah direktorja velja veliko zanimanje.
Za te vrste umetnost se je uveljavilo več poimenovanj, od primitivne in naivne umetnosti do art bruta in umetnosti samorastnikov. A to so bili le neki okviri, ki so tem umetnikom omogočali vstop v javni umetnostni prostor; medtem ko so sami še naprej sledili lastni notranji logiki. Ilija Bašičević Bosilj (1895–1972) je slikal fantazijske kompozicije kozmičnih razsežnosti, kjer se v nenavadnih kombinacijah srečujejo ljudje, živali, mitološka bitja in zgodovinske osebnosti, njegovo slikarstvo pa je polno bibličnih in mitoloških motivov. Sava Sekulić (1902–1989) je razvijal povsem drugačno, a prav tako prepoznavno likovno govorico. Človeške figure je raztegoval, sploščal, množil in razgrajeval, pri čemer je ustvarjal nenavadna hibridna bitja brez konvencionalne anatomije. Njegove podobe učinkujejo prvinsko, včasih skoraj arhetipsko.
Tisnikarjevi krokarji
Matija Skurjeni (1898–1990) je slikal predvsem prostore sanj in spomina. Ponavljajo se motivi vlakov, železnice, predorov in mostov, ki delujejo kot skrivnostni prehodi v drugo resničnost. Slikarstvo Jožeta Tisnikarja (1928–1998) pa je zaznamovano z neposrednim soočenjem z minljivostjo in smrtjo. Izkušnje dela v bolnišnični secirnici so se odrazile v njegovih značilnih stiliziranih prizorih s krokarji, mrtvimi telesi in drugimi podobami neizogibnosti konca.
Vsi štirje slikarji prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. Ilija Bašičević Bosilj se je rodil v Šidu v Srbiji, kjer je preživel večino življenja. Sava Sekulić je odraščal v Bilišanih pri Obrovcu v Dalmaciji na Hrvaškem, leta 1943 pa se je preselil v Beograd, kjer je pozneje živel in ustvarjal. Matija Skurjeni se je rodil v Veternici pri Zlatarju v Hrvaškem Zagorju in pozneje deloval v Zaprešiću, Jože Tisnikar pa je bil rojen Mislinjčan, ki je bil ustvarjalno in poklicno tesno povezan s Slovenj Gradcem.
Za razstavo Onkraj akademije stojijo Muzej naivne i marginalne umetnosti iz Jagodine, Fondacija Ilija & Mangelos iz Novega Sada, Muzej Matije Skurjenija iz Zaprešića, Sammlung Zander iz Kölna in Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. V Galeriji Božidarja Jakca bo na ogled še do 28. februarja.
