Cankarjev dom
V Kosovelovem letu 2026 največji kulturni hram Cankarjev dom v koprodukciji z Narodno in univerzitetno knjižnico letos posebej izpostavlja razstavo Kozmos Kosovel, ki bo v Galeriji CD na ogled med 16. septembrom in 14. februarjem 2027. Kustos razstave mag. Marijan Rupert iz NUK jo snuje skupaj s širšim programskim odborom. Govorila bo o pesnikovem življenju, delu in času, v katerem je živel, kar bo še posebej zanimivo, saj se pri Kosovelu običajno izpostavlja njegova zadnja, konstruktivistična oziroma avantgardna faza v ustvarjanju. Na ogled bo dragoceno originalno gradivo iz pesnikove zapuščine, ki jo hrani NUK: rokopisi pesmi, dnevnikov, pisma in korespondenca, osebni dokumenti, fotografije, šolski zvezki, uredniško gradivo revij, kjer je sodeloval, knjige in revije z objavami…, vse to pa bo postavljeno v različne kontekste. Izpostaviti ga želijo kot modernega in aktualnega pesnika, ki je zanimiv tudi za poznejše generacije. V kontekstu sodobne interpretacije bodo celotno podobo ter arhitekturno zasnovo razstave ustvarili oblikovalci mlajše generacije, študentje magistrskega programa interaktivnega oblikovanja.
Narodni muzej Slovenije
Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede je razstava Narodnega muzeja Slovenije, ki bo stala v Galeriji CD med 4. februarjem in 23. avgustom. Razstavo so sicer zasnovali že leta 2023 in je stala v frankfurtskem Arheološkem muzeju v času, ko je bila Slovenija častna gostja 75. mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, zdaj pa bo v nekoliko spremenjeni obliki na ogled tudi za slovensko občinstvo (med drugim bodo zasnovali interaktivne pedagoške otoke za družine).
Pri razstavi sodeluje kar deset slovenskih muzejev. Med arheološkimi zakladi bodo tudi svetovno znani neandertalčeva piščal iz Divjih bab na Cerkljanskem, koščena šivanka iz Potočke zijalke in najstarejše kolo z osjo na svetu z Ljubljanskega barja. Razkrila se bo bogata in raznolika arheološka dediščina Slovenije, od Prekmurja do Primorske, in od prazgodovine do novega veka. Razstavo bo spremljal kratek film z naslovom 64 znakov, ki bo obiskovalca napeljal na razmišljanje o določenem predmetu, njegovi simboliki ter paralelah s sodobnostjo.
Muzej in galerije mesta Ljubljana
V MGLM se bodo v letu 2026 osredotočili na arheologijo, jubileje in aktualne družbene teme. V Mestnem muzeju Ljubljana bo v jeseni razstava Doba novih metod v arheologiji ter od maja do septembra razstava IRWIN: Fotodela (šlo bo za prvi celovit prikaz fotografskih projektov tega kolektiva).
V Galeriji Jakopič bodo predstavili nizozemskega fotografa Roba Hornstro, v Galeriji Vžigalica se bodo poklonili alternativni umetniški sceni iz Maribora, v Mestni galeriji Ljubljana pa bodo pregledne slikarja Silvestra Plotajsa Sicoeja (to bo njegova najobsežnejša razstava doslej in prva v Mestni galeriji Ljubljana, na ogled med 5. marcem in 3. majem; gre za figuralika in kolorista, ki skozi dela razmišlja tako o eksistenčnih vprašanjih kot življenjskem hedonizmu). Kasneje bodo še razstave večmedijske umetnice Tanje Lažetić, dokumentarista in fotografa Boruta Krajnca; nazadnje se bodo poklonili še 80. jubileju kolektiva Strip Core. V Cukrarni bo od junija do oktobra gostovala razstava Untranquil Now, ki bo predstavila izbor del iz zbirke Hamburger Kunsthalle in več projektov, nastalih posebej zanjo.
Mednarodni grafični likovni center
V MGLC bosta dve osrednji razstavi v letu 2026. Prvo, ki bo bodo odprli v drugi polovici aprila in bo na ogled do sredine septembra, bodo posvetili enemu ključnih predstavnikov slovenskega geometrizma v slikarstvu, grafiki in objektih Dragu Hrvackemu. Pregledna razstava bo sledila njegovemu umetniškemu opusu (povezuje se ga z geometrijsko abstrakcijo in neo-konstruktivizmom) in bo njegova prva obsežna pregledna razstava. Na ogled bodo dela iz stalne zbirke MGLC in arhiva družine Hrvacki, prizadevali pa si bodo razstaviti tudi dela iz zbirke Moderne galerije in zasebnih zbirk podjetij. Postavitev bo povezala risbe, grafike, slike in objekte, ter različno dokumentarno gradivo. Njegov pristop h geometriji opisujejo kot izčiščen, racionalen in hkrati poetičen. Druga velika razstava bo dala prostor Ani Čavić, vizualni umetnici in pesnici, ki se posveča performativnim oblikam pripovedovanja zgodb, zato bo njena razstava Nit brez konca zasnovana kot celostno umetniško delo (razvija ga že od leta 2017). Obiskovalcu bo skozi performans vizualnega pripovedništva ponujena izrazito osebna izkušnja.
Narodna galerija in Galerija Božidar Jakac
V Narodni galeriji se že pospešeno pripravljajo na veliko razstavo Tone Kralj (1900–1975), ki jo bodo postavili v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, odprli pa 16. aprila (na ogled bo do 30. avgusta). Posvečena bo letošnjemu jubileju 125-letnice rojstva in 50-letnice umetnikove smrti. Tone Kralj je eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem merilu, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti na Slovenskem. Razstava reprezentativnih Kraljevih slikarskih in kiparskih del ter del na papirju, večinoma iz predvojnega obdobja, bo vključevala tudi nove pridobitve Galerije Božidar Jakac, ki že desetletja niso bile na ogled javnosti, in izbor del iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bo po restavratorskih posegih prvič na ogled monumentalno delo Saloma iz leta 1931. V Galeriji Božidar Jakac pa se bodo v oktobru lotili prenove stalne postavitve zbirke Toneta Kralja. Prenova bo povezala njegov slikarski, grafični in kiparski opus ter ter njegov družbeno angažiran kontekst, dodali pa bodo tudi več njegovih del, ki so jih pridobili v zadnjih letih.
