V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bo do 29. marca na ogled umetniški projekt z naslovom Bereitschaft, kar lahko prevedemo kot stanje pripravljenosti, tudi ko je treba ukrepati. Avtorja Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier sta pri svojem delu izhajala iz istoimenskega kipa, ki ga je leta 1939 naredil kipar Arno Breker. Skulptura izklesanega moškega, pripravljenega na boj, je bila v času Hitlerjeve Nemčije ena od številnih stvaritev, ki so simbolizirale in poveličevale nacistično ideologijo. Zgodba tega kipa pa ni ostala zaprašena nekje med nacističnimi artefakti, temveč je po pandemiji doživela renesanso na družbenih omrežjih, zlasti na Tiktoku. Brekerjev bojevnik v stanju pripravljenosti pooseblja telesno popolnost in disciplino – ključne sestavine močnega naroda v nacistični propagandi. Kot tak je postal estetska vizualna referenca za uporabnike družbenih omrežij, ki se trudijo doseči idealizirano moško lepoto. Da bi postali »popolni predstavniki moškega spola«, se lotevajo tudi zelo skrajnih posegov, kot je lomljenje čeljustnih kosti, da bi bila ta bolj oglata. Ali pa doseganje t. i. »lovskega pogleda« z izrazitimi obrvmi in zoženimi očmi, za katerega je treba iti pod nož.
Skupnost teh ljudi na spletu povezujejo izrazi, kot sta na primer »looksmaxxing« (kar lahko prevedemo kot »maksimalno izboljševanje moškega videza«) in »mewing« (načini, kako brez invazivnih posegov bolj definirati svojo čeljust). Ta »idealni moški« ne sme biti kakorkoli feminiziran, ranljiv ali šibek (delo na čustveni inteligenci in avtentična notranja samoizpolnitev tu nista pomembna). Podoba moškega, ki temelji na strogi samodisciplini v fitnesu, je namreč zreducirana na zunanji videz. Pri tem idealu sodobnega Bereitschafta, prepojenega z mizoginijo in fizičnimi stereotipi, je pomembno, da se ta ne pojavlja nekje na obrobju družbenih omrežij, temveč postaja vse bolj viden in priljubljen.
Subtilno, brez političnega cirkusa
Celotna zgodba okoli revitalizacije nacističnega kipa se v resnici ne zaključi z estetiko, temveč se nadaljuje v nekaj veliko bolj problematičnega. Kot zapiše kustosinja razstave Ana Mizerit: »V nacistični umetnosti je bilo idealizirana telesa mogoče brati kot propagandna orodja; v sodobni družbeni medijski krajini pa so podobni telesni ideali pogosto zaviti v navidezno apolitične kontekste –motivacijo za fitnes, samopomoč, nasvete za 'življenjski slog'. Toda kot opozarjajo raziskovalci radikalizacije, so takšne podobe pogosto vstopne točke v ekstremistično ideologijo, ki se na spletu širi subtilno – preko estetike in ne nujno preko neposrednega političnega nagovora.«
Kot še zapiše, avtorja fenomen teh trendov, ki odražajo fašistične težnje in služijo kot simptomi desničarskega ideološkega premika, prevajata v monumentalno videoskulpturo: »Ta deluje kot križišče med umetniškim delom, reklamnim panojem in telefonskim zaslonom, v katerem se prelivajo podobe vplivnežev, posnetki iz fitnesov, fragmenti Brekerjeve estetike in sodobne internetne subkulture. Spremljamo, kako vizualna estetika moči prehaja skozi čas in medije.«
Meja je tanka
Umetnika Jakob Ganslmeier in Ana Zibelnik se na svoji razstavi osredotočata na celoten vizualni ekosistem, ki je danes svoje mesto našel na družbenih omrežjih. Tam se ideje iz preteklosti brez kritične distance znova uveljavljajo v sodobni kulturi. »Raziskujeva, kako postaja skrajna desnica vse bolj popularna v t. i. mainstreamu. Pri tem ne obravnavava reči, ki bi bile kakorkoli fascinantne, skrite ali ki bi jih bilo treba razkriti, saj so na samem površju. Vse bolj so del popularne kulture, zato je v resnici precej strašljivo, kako nemočni so številni ljudje, ko pridejo v stik s takšnimi informacijami,« je pojasnil Jakob Ganslmeier. Naraščajoča popularnost teh tematik v zadnjih letih ju je zelo presenetila, nadaljuje Ana Zibelnik: »Če vpišeš v iskalnik Arno Breker, se bo prikazalo najmanj tisoč uporabniških profilov. Precej neverjetno je, kako hitro rastoči so ti trendi. Omrežje Tiktok je starejšim generacijam morda popolnoma drug svet, a ko govoriva o razširjenosti teh trendov, nikakor ne pretiravava. Presenečeni bi bili, če bi videli na milijone uporabnikov, ki so del tega gibanja.«
Estetika nikdar ni nevtralna, zato je nujno kritično branje podob. O tem bo med drugim govor tudi na delavnici, ki jo bosta 11. marca v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova vodila omenjena avtorja. Na delavnico, ki je brezplačna, se je treba vnaprej prijaviti.