»Vesolje bo nehalo biti dolgočasno,« je izjavil Elon Musk, in ta obet naj bi nas razveselil, a nas kvečjemu zmrazi. Dragan Živadinov je že leta 1998 opozarjal na ekonomizacijo in militarizacijo vesolja in začel projekt kulturalizacije, ki edina lahko prepreči povsem enak scenarij uničujoče eksploatacije, kot ga je bila deležna Zemlja. In ta scenarij, pravi italijanska četverica IOCOSE, je zdaj že v polnem teku.
Videoinstalacija, ki so jo pripravili umetniki, je postavljena v geodetsko kupolo, konstrukcijo, ki je nastala po drugi svetovni vojni kot mrežni model sveta, v času kalifornijske kontrakulture pa kot simbol nove družbe, v kateri so vsi elementi enakovredni. Model je pozneje prevzel internet, ki je do konca razblinil utopijo o enakosti elementov, zdaj pa ga ponovno uporabljajo na predstavitvah načrtovanih naselbin na Marsu. Umetniki so ga uporabili, da bi povedali še svojo zgodbo.
Roka, ki izvaja trike
In ta zgodba je osvajanje vesolja, ki se dejansko oblikuje kot popolna kopija kolonialnih principov in ideologije, kot stara zgodba, zakoreninjena v zahodnih kolektivnih imaginarijih: osvajanje neznanega ozemlja, ki nam je samoumevno na voljo, ne oziraje se na tam živeča bitja, junaštvo »pravih«, belih moških, nacionalno markiranje in s tem ograjevanje osvojenega…
V notranjosti kupole sta videa Kazanje na nov planet in Prosti zgodovine. »V prvem analiziramo jezik NewSpace gibanja, s katerim to opisuje svoje sanje o kolonizaciji vesolja. Najprej smo se v njihovih vizualnih reprezentacijah posvetili raziskavi gest in kazanja s prstom na neviden planet, na nevidno raketo, na nova obzorja, ki čakajo človeštvo. Gre za tipičen transhumanistični ideal, odcepitev od Zemlje, od telesa, od stvarnosti, v kateri živimo in za katero vemo, kakšna je. Odrezana leteča roka Elona Muska v teh reprezentacijah leti nad Marsom, vsemogočna. Te geste pa nas spominjajo tudi na trike čarovnikov, ki kažejo eno in delajo drugo,« pojasnjujejo umetniki.
Tudi jezik, ki ga ta propaganda uporablja, je zgovoren, zato so izjave v videu podali kot podnapise, kot nekakšne preobrnjene karaoke: »Ta govorica je neverjetno neposredna v svojih resničnih namerah in bi bila sicer za tuzemne zadeve že povsem neprimerna: 'Seznam planetov, ki jih bomo kolonizirali', 'Znanstvena fantastika se včasih uresniči'… Musk pravi, da hoče Mars obvladati z jedrskim orožjem, da bi tako dvignil temperaturo in pospešil proces teraforme, tako da bi lahko 'cvetoči' planet videl še za časa svojega življenja.«
Samoimenovane avtoritete
Del te blodne retorike je deloma star imaginarij, deloma pa naslavlja naše podnebne strahove: tako bodo rešili Zemljo. »Ko se je Bezos vrnil iz vesolja, je imel med intervjujem na glavi kavbojski klobuk, ta ameriški simbol belega moškega, ki osvaja neznano, 'prazno' ozemlje, ki mu potem zavlada.« Tisto, kar je po mnenju umetnikov resnično skrb vzbujajoče, pa je, da je to edini narativ v zvezi z vesoljem: »Še huje, kar najbolj skušajo reducirati vse druge poglede na vesolje. So nekakšna samoimenovana avtoriteta, ki nam razloži, kako bo osvajanje potekalo. Vsi trije, Bezos, Branson in Musk, govorijo o tem, kako so od ranega otroštva sanjali o odhodu v vesolje, in ta infantilni odkriteljski imaginarij so v ZDA ves čas spodbujali v šolah, pa tudi v popularni kulturi, televizijski seriji Zvezdne steze in znanstveni fantastiki.«
V drugem videu je Muskova roka že na daljnem planetu, se je že prilagodila, s tipkanjem na planetu ustvarja kolonije. »Planet je torej gola površina, softver, ki ga človek preprosto spreminja, kot videoigre, v katerih moraš razviti strategije, umestiti industrijo, šole, zabavišča. In zabava je v tem imaginariju zelo pomembna, tam je bo izjemno veliko. Kot je rekel Musk, vesolje je bilo predolgo dolgočasno.« Je pa ta roka že rahlo deformirana, kar nakazuje na neke začetne prilagoditvene težave, koža je rahlo ožgana, v tem je torej vendarle tudi junaštvo. In samo vprašanje časa je, kdaj bo misija uspela, nobenih človeških, naravnih ali kulturnih ovir za to početje ni.
In tudi nobenih etičnih vprašanj? »Seveda ne. Eden izmed narativov, da bo selitev v vesolje ohranila Zemljo kot nekakšen zeleni lunapark, kamor bomo hodili na dopust, je debela laž. Za te podvige so bili potrebni številni poskusi na živalih, ki so jih pošiljali v vesolje, raketno izstreljevalno ploščad pravkar gradijo v Braziliji, kjer izsekavajo ogromne gozdne površine in preseljujejo tamkajšnje prebivalce. Tako kot so Francozi uničili francosko Gvajano dvakrat: najprej kot kazensko kolonijo in potem kot raketno izstrelišče. Pri teh podvigih se torej še kako uničuje tudi Zemlja.« A Nasa, ki je povezana z zasebnim projektom, četudi je v državni lasti, je priznala, da težko najde potnike za potovanje v vesolje, zato zdaj potnikom obljubljajo »vesoljni ponos«: nekje bodo lahko pustili svojo zastavo.
Nedavno so Američani sestrelili meteorit, pod pretvezo, da bi lahko zadel Zemljo, v resnici pa je šlo za čisto navadno strelsko vajo, kajne? »Da, to je ta iztegnjeni prst. In kot ste rekli, vse v imenu zagotavljanja naše varnosti.«
