V projektu Nit brez konca umetnica Ana Čavić gradi lastno mitologijo, v središču katere sta dva arhetipska lika – ženska in antropomorfni lisjak. Njuno razmerje se razvija skozi brezmejni prostor in čas, v svetu, ki postopoma razkriva svoje simbolne plasti. Nit v tem pripovednem univerzumu tako postane vodilo skozi čas, sredstvo povezovanja razdrobljenih spominov in možnost nadaljevanja zgodbe, medtem ko umetnica z različnimi materiali, podobami, predmeti in uprizoritvenimi postopki ustvarja svet domišljije, spominov in različnih kulturnih tradicij.
Tradicija cantastorie
Umetnica Ana Čavić izhaja iz tradicije cantastorie, oblike potujočega pripovedovanja, pri kateri pripovedovalec zgodbo ponazarja s podobami, predmeti in kretnjami. V praksi povezuje literaturo, vizualno umetnost in performans: pesniška pripoved se razvije v podobo, ta v predmet, predmet v kretnjo, vse skupaj pa v uprizoritev. Pomemben del tega procesa je tudi občinstvo, saj delo svoj pomen dokončno vzpostavi šele v srečanju z gledalcem. Operira s krhkimi materiali, kot so papir, glina, volna in nit, s tem pa ustvarja bogato simbolno razsežnost podob in predmetov.
Razstava ni zasnovana kot zaključena predstavitev umetniških del, temveč kot začasno in dinamično okolje, ki spominja na zakulisje gledališča ali na razdelke kovčka potujočega pripovedovalca. Poleg predmetov in materialov, iz katerih nastaja pripoved, razkriva tudi različne načine razumevanja sveta, ki zgodbo ohranjajo živo.
Izkušnje iz tujine
Ana Čavić je sicer performativna pripovedovalka, vizualna umetnica, pesnica in raziskovalka zgodovinskih tradicij uprizoritvenega pripovedovanja zgodb. Med letoma 2001 in 2019 je pretežno živela in delala v Londonu, od leta 2019 pa deluje v Ljubljani. Leta 2008 je diplomirala iz likovne umetnosti na Slade School of Fine Art v okviru University College London, leta 2024 pa je na Winchester School of Art Univerze v Southamptonu zaključila doktorat iz umetnosti, posvečen njenemu dolgoletnemu raziskovanju pripovedovalske tradicije cantastoria.
Posamezna dejanja cikla Nit brez konca je doslej predstavila v različnih galerijskih in uprizoritvenih prostorih, med drugim v Projektnem prostoru DUM v Ljubljani, Gledališču Glej, londonski galeriji Five Years in Domu omladine v Beogradu. Kuratorica tokratne razstave v MGLC, ki bo na ogled do 8. februarja, je Yasmín Martín Vodopivec. Postavitev je nastala v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana ter s podporo Antikvariata Manuela Sirotića, Gledališča Glej in prizorišča Black Box Studio.