Nagrada skupine OHO je osrednja slovenska nagrada za mlade vizualne umetnice in umetnike na področju sodobne umetnosti. Predstavlja pomembno odskočno desko na začetku profesionalne kariere, spodbuja inovativnost in eksperiment v sodobni umetnosti ter pomaga pri promociji. Nagrado si je leta 2005 zamislil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., poimenovana pa je po neoavantgardnem umetniškem kolektivu OHO, ki je pomembno zaznamoval slovensko umetnost v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award in je precej mikavna, saj nagrajenec prejme dvomesečno rezidenco v New Yorku, ki ji sledi samostojna razstava v Galeriji P74 v Ljubljani.
Kontekstualni premisleki
Navada je, da mednarodna žirija – v njej so kustosinja in kritičarka Barbara Borčič, umetniška vodja Hiše kulture Pivka Mojca Grmek, kustos iz Muzeja sodobne umetnosti Beograd Miroslav Karić ter vizualni umetnik Tadej Vaukman – izmed številnih prijav izbere štiri nominirance, nato pa se, ko so projekti postavljeni v galerijski prostor, dokončno odločijo med izbranci.
Nominiranka Ljubljančanka Živa Božičnik Rebec, ki se je na ALUO izmojstrila v delu s steklom in keramiko, magistrsko pa iz videa in novih medijev ter iz kiparstva, se orientira v ustvarjanje objektov; raziskuje znotraj tehnologije in materialnosti, njeni projekti pa so nekakšne poti »ven« oziroma relacije z zunanjim prostorom in ekološkim obratom v filozofiji. Pri tem jo zanimajo spremembe, propadi, razvoj. Zanima jo tudi, kaj vse to pomeni za distribucijo umetniških del, »displej« projektov, arhitekturno umestitev in geopolitično lokacijo. Razstavljala je po različnih prostorih po Sloveniji, nedavno pa je bila tudi udeleženka Industrijskega bienala v Istri.
Ajda Kadunc je magistrirala kot slikarka na ALUO, sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim letos v FOMO Art Space v Zürichu, lani pa na Mediterranea 20 – bienalu mladih umetnikov v Novi Gorici, v projektnem prostoru 2^32 in Cankarjevem domu. V svoji umetniški praksi raziskuje »nesmisel kot trenutek v času, ko se začnejo pojavljati spremembe, ki odpirajo nove možnosti razumevanja. Zanima jo na novo vzpostavljen pomen, ki ga ustvarjajo zgodbe različnih elementov in površin v odnosu s prostorom, v katerem pristanejo,« pravijo v obrazložitvi nominacije. Ustvarja in živi v Šentvidu pri Stični.
Teorija, material, prostor
Tretja nominiranka je Celjanka Tajda Stiplovšek Jug, intermedijska umetnica, ki svojo umetniško prakso razvija v dialogu med teorijo, materialom in prostorom. »Posamezni projekti temeljijo na upodabljanju procesov in nihajo med uporabo in prezervacijo. Na stičišču industrijskega, naravnega in umetniškega konteksta njeno delo raziskuje okolja – kaj jih sestavlja in kakšni procesi jih urejajo,« pravijo o njenem delu v nominaciji k nagradi. Diplomirala je na ALUO iz kiparstva, izpopolnjevala se je tudi na akademiji v Leipzigu na temo prostora in instalacije. Tudi ona razstavlja doma in v tujini, lani denimo v okviru Group Global 3000 v Berlinu, bila je na Trienalu mladih umetnic in umetnikov, letos pa na razstavi v galeriji stolpa Škrlovec v Layerjevi hiši.
Jernej Šimec je vizualni umetnik in fotograf, ki deluje na presečišču fotografije, kiparstva in performativnih praks. Diplomiral je na ALUO v Ljubljani, tam zdaj končuje magistrski študij fotografije. Na študentskih izmenjavah v tujini je svoje zanimanje razširil na hojo kot umetniško metodo in prostorsko intervencijo kot kiparsko prakso. Hoja deluje kot estetska strategija, pa tudi kot konceptualni okvir za prostorsko raziskovanje, ki ga beleži skozi različne medije. »Njegova dela delujejo kot vizualne in materialne sledi gibanja, eksperimentirajo s tehnikami vizualno-prostorskega kartiranja in preučujejo odnos med telesom in pokrajino,« pravijo v utemeljitvi nominacije. Zadnja njegova samostojna razstava je bila prav v Galeriji P74, razstavo pa je naslovil Med kamnom in tokom. Je član kolektiva Kela.