Na Beneškem bienalu, eni najstarejših in največjih mednarodnih umetnostnih manifestacij, ki privablja obiskovalce z vsega sveta, so danes popoldne odprli slovenski paviljon. Pod projekt Zvočna nevidna hiša, ki skozi spregledano epizodo v zgodovini razpira vprašanje o družbenih pomenih, ki naseljujejo prostor, četudi na prvi pogled prazen, se podpisuje umetniško-raziskovalna skupina Nonument Group. Sestavljajo jo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec.
Kustosinja slovenskega projekta, ki se odziva tudi na glavno kuratorsko temo 61. Beneškega bienala in vabi k upočasnitvi in posvečanju tišjim, manj razvpitim zgodbam, je Nataša Petrešin Bachelez. Znanstvena sodelavka pri projektu je Anja Zalta, profesorica sociologije religije na Oddelku za sociologije in od leta 2024 vodja Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Komisarka slovenskega paviljona je dr. Martina Vovk, direktorica Moderne galerije.
Obiskovalec v slovenskem paviljonu, ki je zasnovan kot zvočna skulptura, vstopi v prostor, ki vabi k tišini in mirovanju ter premišljevanju. Instalacija tako deluje kot zatočišče in obenem ojačevalec vsebin, ki jih osvetljuje in poudarja. Zvočna zgodba, ki naseljuje razstavišče, lebdi nad navidezno praznim prostorom, ki spominja na ruševino, sestavljeno iz ostankov paviljonov z zadnjega arhitekturnega bienala. Čez ostaline nekdanjih arhitektur pa se razpenjajo novi in drugi, pretekli in sedanji pomeni.
Instrumentalizacija religije
Izhodišče paviljona so ruševine džamije v Logu pod Mangartom, ki predstavljajo nonument, kar je skrita, zapuščena, izbrisana ali pozabljena arhitektura, katere pomen se je z družbenimi spremembami preoblikoval. To pa razpira vprašanje o instrumentalizaciji religije v politične, ekonomske in teritorialne namene. »Nadalje projekt izrisuje zgodovino džamije in njen današnji pomen ter jo postavlja v kontekst zgodovine evropskih muslimanskih identitet v 20. in 21. stoletju. A projekt se ne ukvarja le z zgodbo o islamu in bošnjaških vojakih na slovenskem ozemlju, temveč odpira tudi širšo interpretacijo prepletov moči, duhovnosti in vojne propagande,« so zapisali o slovenskem projektu na Beneškem bienalu.
Belo pobarvano leseno džamijo, prvo na slovenskem ozemlju, so v Logu pod Mangartom zgradili leta 1917. Avstro-Ogrska jo je postavila kot del svoje vojaške infrastrukture, da bi okrepila lojalnost bosanskega polka, ki se je boril na soški fronti, in ga tako integrirala v svojo sicer pretežno katoliško vojsko.
Ruševine džamije za refleksijo o sodobnosti
Džamija je stala zgolj nekaj mesecev in je po vojni propadla ter bila verjetno dokončno, kot so še zapisali v besedilu o slovenskem projektu, porušena med italijansko priključitvijo območja v dvajsetih letih 20. stoletja. Do leta 2015 je o njenem obstoju pričala le peščica ohranjenih fotografij, ki so jih posneli krajani. Njene ruševine so odkrili šele nedavno in leta 2022 ter 2024 je Islamska skupnost v Sloveniji financirala arheološka izkopavanja. Pod travnikom so našli kamnite temelje zgradbe in več sto artefaktov, med njimi kovinske predmete, kose stekla, živalske kosti in lesene elemente. Lanskega novembra so džamijo v Logu pod Mangartom vpisali v register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije kot spominsko območje.
Obrisi nekdanje džamije v slovenskem paviljonu tako na ruševinah preteklih političnih in družbenih realnosti ter spopadov kažejo tudi na sedanje vojne, ideologije in instrumentalizacije religij. Prostor, ki je izginil, je tako poln zgodovine, vendar še bolj kot o preteklosti pripoveduje o našem času.
V petek protest
Kot je na odprtju povedala kustosinja Nataša Petrešin Bachelez, se bodo v slovenskem paviljonu v petek pridružili splošnemu protestu, ki ga organizira aktivistični kolektiv Art Not Genocide Alliance, zaradi ne strinjanja s sodelovanjem Izraela na Beneškem bienalu. V protestu bodo sodelovali umetniki, kustosi in drugi kulturni delavci, ki so povezani z bienalom. Na ta dan bo v slovenskem paviljonu namesto zvočne instalacije mogoče slišati palestinski radio Alhara.
Kot je še poudarila, se ne strinjajo s tem, kako je bienale administrativno vodil geopolitično situacijo. Protest bo obenem potekal v podporo žiriji bienala, ki je pred dnevi odstopila.
Umetnostni bienale v Benetkah bo za javnost odprt od 9. maja do 22. novembra.