Lutkovno gledališče FRU-FRU je začelo svojo pot kot lutkovna skupina leta 1984 znotraj lutkovnega ansambla Pionirskega doma, ki ga je ustanovil pisatelj in pedagog Lojze Kovačič. Kmalu so se prebili med vodilne lutkovne skupine v tedanji Jugoslaviji. Svojo prepoznavnost so gradili na eksperimentalnih predstavah za mladino in odrasle. Vso prehojeno pot so strnili v razstavo Od slike do lutke, ki jo tradicionalno pripravljajo v galeriji Bežigrajska 1 v Ljubljani.
Prvo potujoče gledališče
Iz te začetne zasnove se je oblikovala skupina FRU-FRU, ki je ustvarjala predstave posebej za otroke, prve sodelavke pa so bile Irena Rajh, Ava Lokošek, Andreja Hočevar, Barbara Bulatovič in Mateja Bizjak. Postali so eno prvih potujočih gledališč pri nas, specifika so bile predstave iz kovčka s preprosto scenografijo in mobilno prilagodljivostjo. Te predstave so bile zelo komunikativne, igrive in so se takoj prilagodile prostorom vrtcev in šol, kjer so gostovale.
Naslednja prelomnica je bilo leto 1993, ko je FRU-FRU postal profesionalno družinsko gledališče Irene Rajh in Marjana Kunaverja. Sčasoma sta ga razširila v repertoarno gledališče z več kot trideset sodelavci, po več kot tridesetih letih delovanja pa imajo seveda že zajetno malho uprizoritev. Na leto odigrajo približno 250 predstav in se v produkcijskem smislu s svojimi dvajsetimi živimi predstavami uvrščajo med najdejavnejša slovenska neinstitucionalna lutkovna gledališča.
Material, ki nastane ob predstavah
Za temi uprizoritvami pa vedno ostaja določen material: skice, scenski elementi, ne nazadnje lutke. Izbor iz teh rekvizitov se je znašel na razstavi v galeriji Bežigrajska 1. Razstava Od skice do lutke je cikel, ki v tej galeriji poteka že od leta 1980 in na ogled torej postavlja lutkarsko umetnost. Te razstave so namenjene ljubiteljem gledališča, predvsem pa najmlajšim (prihodnjim) obiskovalcem, ki se lahko tako v zakulisju spoznajo z risarskimi, slikarskimi in kiparskimi tehnikami, ki jih lutkarski mojstri uporabljajo pri izdelavi in oblikovanju lutk.
»Prav lutka je pri nas tisto izrazno sredstvo, ki je v središču našega dela,« pravi Anže Virant, igralec in režiser. Njihove predstave povezujejo različne lutkovne tehnike, animacijo predmetov, igro, glasbo in likovno podobo. Lutke in scenografije vedno nastajajo v sodelovanju z lutkarji, likovnimi ustvarjalci, režiserji, glasbeniki, pisci besedil in drugimi sodelavci. Vedno gre torej za tesno povezavo med likovno zasnovo in izvedbo. Osnutek lutke ali scenografije ni samo risba ali vizualna ideja, temveč izhodišče za gib, animacijo, ritem, igro in način pripovedovanja.
Lutki sledi animacija
Anže Virant še dodaja: »Lutke v predstavah gledališča FRU-FRU nastajajo v različnih tehnikah in materialih. Njihova zasnova je prilagojena značaju posameznega lika, dramaturgiji predstave in načinu animacije. Nekatere lutke so oblikovane kot samostojni gledališki liki, druge nastajajo iz predmetov, materialov ali preprostih oblik, ki se na odru z animacijo spremenijo v nosilce dogajanja. Pri tem je pomembno razmerje med likovno zamislijo in praktično uporabo na odru. Tudi scenografija v lutkovni predstavi pogosto ni le ozadje. Lahko je igralni prostor, skrivališče za lutke, mehanizem za preobrazbe ali del pripovedi. Scenografski elementi se lahko odpirajo, premikajo, sestavljajo, razstavljajo ali spreminjajo svojo funkcijo. Zato mora biti scenografija zasnovana tako, da povezuje likovno podobo predstave z njenimi tehničnimi in uprizoritvenimi zahtevami.«
Gledališče FRU-FRU vsako leto gostuje tudi v tujini, udeležujejo se Bienala slovenskih lutkarjev, sami pa organizirajo mednarodni lutkovni festival Labirint trenutkov. Kustos razstave v galeriji Bežigrajska 1 je Miloš Bašin.