Slikar Emerik Bernard je ustvarjal risbe, slike, kolaže, asemblaže in grafike, napisal je tudi veliko knjig in člankov na temo likovne umetnosti, izjemen pečat pa je pustil še kot profesor slikarstva in docent na ALUO v Ljubljani. Izbrana dela na aktualni razstavi Risbe, slike in fotografije Emerik Bernard (1937–2022): Bližanje v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani, ki so jo odprli v četrtek, razkrivajo avtorjevo poznavanje sodobne likovne umetnosti, izvirno izraznost in izjemno ustvarjalnost. Kustos razstave Miloš Bašin pravi, da njegovi začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je pod vplivi novih izraznosti – tako imenovanega novega realizma nove podobe –, ustvarjal kolaže in asemblaže, ki so potem močno vplivali na njegovo celotno ustvarjalno obdobje.
Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, tudi na umetniškem beneškem bienalu leta 1986. Bil je redni član SAZU, član društva slovenskih likovnih umetnikov ter član uredniškega odbora Likovnih besed leta 1985. Poročen je bil s slikarko Mileno Usenik, umrl pa je 2. aprila 2022 v Logatcu. Za svoje delo je prejel Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, leta 1997 pa še Prešernovo nagrado za vrhunske dosežke v likovni umetnosti.
Premiki v umetnosti
Aktualna razstava je postavljena v križni galerijski prostor, v katerem se gledalčeva pozornost steče na zadnjo steno, v osrednje delo na razstavi, to pa je monumentalni triptih z naslovom Prečenje, ki ga je umetnik ustvaril leta 2010 kot akril na platnu. V levem in desnem krilnem prostoru so slike, risbe in tudi fotografije, kronološko postavljene različno, a med seboj v smiselnem dialogu.
Popolna predanost slikarskemu mediju je Emerika Bernarda po besedah kustosa vodila k odkrivanju novih pomenskih vsebin, prepoznane že v zgodnjih istrskih pejsažih, v poznejših večplastno oblikovanih slikarskih platnih in znamenitih monumentalnih diptihih in triptihih. Kustos še pravi, da je Bernard kot univerzitetni profesor in akademik, predvsem pa kot slikar in pronicljiv pisec esejev o modernem slikarstvu, na svojstven način združeval ustvarjalne prakse in poznavanje teorije, s čimer je pomembno vplival na premik v sodobni likovni umetnosti in dodal neprecenljiv prispevek k modernizmu slikarstva v slovenskem in širšem kulturnem prostoru.
Slike z zaslonom
»Emerik Bernard ustvarja slike z zaslonom, pred katerim je uprizorjena prostorska sestava likov, ki seli likovno dogajanje neposredno v gledalčev pogled. Ta učinek avtor doseže tudi z dodajanjem elementov na rob okvirja slike. Z nadaljevanjem oblike ali z izrazitim izmikom podobe doseže učinek tridimenzionalnosti. Spajanje oblik je ključno dogajanje na slikah. V slikah se dogaja tudi gradnja delcev. Deli te zgradbe delujejo torej materialno in tridimenzionalno. Imajo podobo mrež različnih geometričnih oblik. Iz drugega plana, se pravi iz njihovega ozadja, pa sije svetloba. Vse se usmerja proti centru, ki pa je lahko tudi zunaj slike. V njegovih slikah lahko le redko ugledamo obliko, ki bi pripadala konkretnemu svetu. Slikar ustvarja svojo podobo, ki ima videz novega – likovnega – sveta,« še pravi kustos Bašin.
Magično se je znal poigravati tudi z barvami, ki dajejo občutek realnega sveta, čeprav je njegov svet fiktiven. Menda imajo svoje počelo v videzu predmetov iz istrske pokrajine, ki jih je slikal v svoji zgodnji fazi. V svojih zadnjih delih pa se je recimo naslonil na ustvarjanje lebdenja med slikarskim poljem in fiktivnim predmetom, s čimer so (p)ostale vse ploskve in linije avtonomni elementi. V slikah ni simetrije, kar še dodatno prispeva k prostorskemu učinku. Razstava v Bežigrajski galeriji 2 bo na ogled do 23. junija.