Nedavno odprta Galerija Bažato na Dunajski cesti 53 je v stavbi, ki jo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Savin Sever, eden najpomembnejših arhitektov povojne arhitekture, in že takrat jo je oblikoval v galerijski prostor. Tam je bila galerija podjetja Gorenje, potem trgovina Astra, še pozneje skladišče, pred tremi leti pa jo je na dražbi kupil zasebni galerist Matjaž Bažato. Hiša meri 1200 kvadratnih metrov, obsega tri nadstropja, kjer je 600 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, in dva kletna prostora z depoji za umetniška dela.
Stavba je bila že v začetku zasnovana kot bela galerijska kocka z obilico naravne svetlobe. Novim lastnikom tako ni bilo treba drugega, kot da notranjost kot tako renovirajo, nad čimer je bedel tudi Zavod za naravno in kulturno dediščino Slovenije. »V prostoru nismo naredili praktično ničesar: nismo postavili ne porušili nobene stene. Celoten objekt je že bil ena sama galerija,« je povedal Matjaž Bažato.
Trg umetnin
Galerija Bažato je odvod Hiše umetnikov Bažato na Humu v Goriških brdih, ki jo je leta 1993 zasnoval umetnik in fotograf Marjan Bažato, po njegovi smrti pa mecenstvo nadaljuje njegov sin Matjaž Bažato z družino. Prvo galerijo so imeli v Šempetru pri Gorici, potem so se selili na Cerkljansko in tam organizirali slikarske simpozije in delavnice, nato pa so od ministrstva za obrambo najeli nekdanjo stražarnico in jo preuredili v Hišo umetnikov Bažato. V njej so zdaj ateljeji pa tudi galerija, ki čaka na temeljito prenovo. V družini Bažato skrbijo tudi za hrambo umetniških del, vedno je v njihovih depojih okrog 4000 umetniških del, nekaj jih je v družinski lasti, večina v lasti umetnikov, najdražja med njimi pa je slika KonjičkiZorana Mušiča.
»Na trgu umetnin so viški in padci,« pravi vodja galerije Matjaž Bažato. »Po letu 2008, torej po prvi gospodarski krizi, se je zgodila radikalna sprememba, kupci so postali dosti bolj zahtevni. Zdaj ne kupujejo več slik na kvadratni meter, temveč glede na letnico posamezne slike in kakovost. Starejše generacije, ki je bila zelo naklonjena umetnosti, skorajda več ni, v srednji generaciji pa bo treba potencialne kupce šele izobraziti in vzbuditi zaupanje za ta trg. Še vedno je neko umetniško delo dobra finančna naložba, ne nazadnje je slika oziroma umetnost, podobno kot zlato, preživela vse gospodarske krize.« Galerija se bo financirala iz prodaje umetnin oziroma iz zasebnega portfelja. Cene posameznim delom postavljajo skupaj z umetniki ter njihovo galeristko in sodno cenilko Nado Zoran.
Promocija umetnikov in umetnosti
»Ampak umetnikom sem vedno hotel ponuditi nekaj več, ne le da prodajam ali oddajam njihove slike. Želel sem obuditi tudi razstavni program, za zgled mi je bila Galerija Equrna s svojim prvotnim konceptom. Galerijo Bažato smo koncipirali tako, da intenzivno sodelujemo s 16 umetniki, v naslednjih treh letih bomo vsakega od njih izpostavili s samostojno razstavo in katalogom. Med njimi so kiparja Lujo Vodopivec in Mirko Bratuša, fotografa Jane Štravs in Milan Pajk, slikarji Andrej Brumen Čop, Mitja Ficko, Uroš Weinberger, Ana Sluga, Robert Lozar, med hrvaškimi umetniki pa denimo Zlatan Vrkljan. Poleg rezidenčnih imamo še 12 umetnikov, ki ravno tako sodijo pod okrilje galerije. Veliko je kakovostnih umetnikov pri nas, ampak za neki izbor smo se morali odločiti – in odločili smo se za tiste, s katerimi sodelujemo že vrsto let in jim zaupamo,« je povedal galerist.
Kustosinja galerije Nina Jeza je dodala: »Predstavljati želimo predvsem sodobno produkcijo, in sicer tako, da umetnike spremljamo v nekem procesu dela, jih promoviramo, obiščemo z njimi tudi kakšen sejem v tujini, kot je recimo ViennaFair, k nam pa pripeljemo kakšno mednarodno razstavo. Slike naših rezidenčnih umetnikov v glavnem datirajo v obdobje 1989–2021.«
Krst galerije
»V teh razstavnih prostorih čutim pozitivno energijo, dinamiko prostora, ki ni le bela kocka, je kot mali muzej,« pravi akademski slikar Ivo Prančič, ki ga je doletela čast, da prvi razstavlja v novi galeriji. Na odprtje razstave Paratimija v začetku novembra je prišlo več kot 300 obiskovalcev, na ogled pa je postavil še nerazstavljena dela iz obdobja zadnjih osmih letih.
Ustvaril je tako mala platna kot velika, ki tehtajo tudi po 20 kilogramov; nekatere je za to priložnost sestavil v eno sliko, dolgo šest metrov. Večina njegovih slik nosi naslov »Brez naslova«, kajti po njegovem lahko z naslovom gledalca zapelješ, manipuliraš. »Zame je pomemben čisti odnos, ki se vzpostavi med sliko in gledalcem.« Ne uporablja črnih barv, kot pravi sam, temveč temne, znotraj katerih nastajajo neki prostori, drugačen svet, otipljiva abstraktnost – nekakšen beg od realnosti in aktualnosti. Njegovi razstavi, katere kustos je direktor Nacionalnega muzeja moderne umetnosti Branko Franceschi, bo že 16. decembra sledila skupinska razstava vseh 16 rezidenčnih umetnikov Galerije Bažato.
