Leta 2008 je upravljanje graščine prevzel Tehniški muzej Slovenije in v njenih prostorih uredil Muzej pošte in telekomunikacij, medtem ko za park in njegovo kulturno in etnološko dediščino ter za dogodke na posestvu, ki je v lasti Občine Dobrova - Polhov Gradec, skrbi javni zavod Polhograjska graščina, ki ga je leta 1992 ustanovila občina. Naš zavod torej ne skrbi za muzej, niti ne za Krajevni muzej, ki je prav tako v graščini in ga upravlja Turistično društvo Polhov Gradec. Ukvarjamo pa se z organizacijo in trženjem dogodkov.
Kolikšen del vašega poslanstva predstavlja skrb za etnološko kulturno dediščino?Ukvarjamo se s kulturo in turizmom v občini, želimo, da je graščina stičišče druženja, nekakšna turistična informacijska točka, ki je v kraju še ni. Tako imamo nekaj etnoloških prireditev, nekaj pa turističnih. Naš zavod recimo poskrbi za lokalnega vodnika, ta pa za vodenje turistov po vaškem jedru in najlepših znamenitostih pozne gotike v cerkvi sv. Petra v Dvoru. Skrbimo tudi za urejenost naravne dediščine, to pomeni za urejenost Blagajeve poti ter Polhograjskega doživljajskega parka.
Kar zadeva stavbno dediščino, se graščini niti ne godi slabo, vedno je imela skrbne lastnike.Začetki graščine segajo v 13. in 14. stoletje, ko je na tem mestu stal stolpast dvor, tekom stoletij pa se je z menjavo lastnikov graščina večkrat prezidavala. V 17. stoletju je Mark Anton Kunstl dal prizidati grajsko baročno kapelo, v kateri je bogata štukatura, uredil je park in na dvorišču postavil razgledni stolp z uro, imenovan Angleški stolp, pred vhod graščine pa še Neptunov vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. V prvi polovici 19. stoletja je v graščini živel grof Rihard Ursini Blagaj, ki je pustil močan pečat vsemu kraju, graščina je bila takrat središče umetnosti in naprednih razsvetljenskih idej.
V obdobjih po grofih se je lastništvo spreminjalo, po vojni pa so grad popolnoma oropali in opustošili. V njem so naselili šolo, do leta 1969, potem pa je grad 20 let sameval, dokler ga nista začela obnavljati lokalna skupnost in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pozneje v denacionalizacijskem postopku je bila graščina vrnjena državi, ta pa je leta 2008 predala grad v upravljanje državnemu Tehniškemu muzeju Slovenije. Pred nekaj leti so obnovili streho gradu. V prihodnje načrtujemo prenovo grajskega zajetja, ki leži na Blagajevi poti, bo pa to občinska investicija.
Vi torej upravljate posestvo, ki je čez cesto od gradu, kajne?Da, skrbimo za grajski park z objekti. V parku je manjši objekt, ki mu rečemo Hiša v parku, to naj bi bila nekdanja grajska pralnica; pod hišo je speljan potok, tako da so očitno tukaj prali perilo. V hiši je trenutno manjša razstava Življenje ni praznik, življenje je delovni dan, na kateri so razstavljeni predmeti iz Tehniškega muzeja Slovenije, ki naj bi se uporabljali na tem območju. Razdeljena je na tri sklope, kmetijskega, gozdarskega in šiviljskega, vidimo pa lahko recimo perilnik, stroj za šivanje, razno orodje za pridobivanje smole oziroma za smolarjenje, predivo, koso za žito. Gre za etnološko dediščino 20. stoletja, torej predmete, ki se jih še spomnijo naše babice ali starši. Na obrobju parka je še ena manjša hiška, za katero se domneva, da je bila sušilnica lana.
Park je zasnovan geometrično, prepreden je s potkami, na sredini je grajski paviljon, v katerem se izvajajo poročni obredi, okrog njega pa so nasajene različne sorte vrtnic. Gre za stare sorte, grof Blagaj je bil namreč velik ljubitelj vrtnic, in pod njegovo taktirko so izdelovali tudi rožno olje. V muzeju je ohranjen kotliček oziroma destilator za izdelavo olja. V našem programu Čaj z grofom Blagajem pa lahko obiskovalci pokusijo tudi vrtnično maslo in vrtnični liker.
Posebnost je še pušpan, ki raste zelo počasi in zahteva veliko nege, predvsem v zadnjih letih, ko so bile prisotne bolezni, od pušpanove vešče do lubadarja. Zanj in za vrtnice skrbi najeti vrtnar, park pa urejajo še drugi delavci. V parku je tudi okoli 300 let stara lipa, največje parkovno drevo.
Koliko je obiska?Za mlade pripravimo programe v sodelovanju z društvi, drugače pa so naša ciljna publika otroci, ki pridejo k nam na Polhov vikend, takrat je v parku tudi kino na prostem. Turistično društvo zadnjega oktobra pripravi Bučijado, imamo Miklavžev sejem, in takrat je veliko mladih. Ravno sejem je tisti, ki spodbuja lokalne pridelovalce, da se predstavijo – s hrano, naravno kozmetiko, zelišči, tradicionalnimi polhograjskimi čipkami, predstavijo se tudi oglar, več pridelovalcev izdelkov iz lesa, hiša medu. Njihovi izdelki so potem na voljo tudi v naši Hiši v parku.
Pretok obiskovalcev spremljajo v muzeju, na leto jih naštejejo več kot 5000, kar je za majhen kraj kar dober obisk. V Polhovem parku pa smo imeli v sezoni 2019 več kot 3500 prodanih vstopnic, vendar je obisk po navadi še večji; veliko se jih samo sprehodi skozi park in po okolici. Letos bo seveda vse drugače.
