Van Gogh Alive pravzaprav težko označimo za klasično umetniško razstavo. V Zagreb namreč ne prihajajo originalne van Goghove slike niti njihove replike. Gre za veččutno oziroma imerzivno doživetje, pri katerem tehnologija umetnikova dela poveča do monumentalnih razsežnosti in jih projicira po stenah, stebrih, tleh in drugih površinah.
Več kot 3000 podob, glasba, svetloba in vonji
V središču izkušnje je več kot 3000 podob in vizualnih elementov, skozi katere obiskovalec spremlja življenje in ustvarjanje Vincenta van Gogha. Projekcije spremljajo posebej izbrana klasična glasba, svetloba in vonji, zato želi postavitev hkrati nagovoriti več čutov.
Zgodba Van Gogh Alive se je začela pred 15 leti. Tehnologijo je razvilo avstralsko podjetje Grande Experiences, prvo postavitev pa so leta 2011 odprli v Singapurju. Že takrat so uporabili več kot 40 projektorjev. Ideja je bila preprosta, a za tisti čas precej nenavadna: umetnine izvleči iz okvirjev in obiskovalca namesto pred sliko postaviti naravnost vanjo.
Koncept je očitno našel svoje občinstvo. Van Gogh Alive je v naslednjih letih gostoval od Rima, Berlina in Londona do Sydneyja, Tokia in Hongkonga. V začetku leta 2024 so v Tokiu zaznamovali že stoto postavitev, danes pa organizatorji navajajo več kot 115 mest in več kot 11 milijonov obiskovalcev.
Številke posameznih gostovanj razkrivajo razsežnost fenomena. V Carigradu si je izkušnjo ogledalo več kot 150.000 ljudi, Sydney je v treh mesecih privabil skoraj 300.000 obiskovalcev, londonska izvedba v Kensington Gardens pa jih je v štirih mesecih presegla 250.000.
V Zagreb prihaja tudi iskanje Vincenta
Zagrebško gostovanje bo prineslo še eno novost – doživetje Finding Vincent, ki je bilo predstavljeno v Andori. Zgodba obiskovalca popelje na pot Thea van Gogha, ki išče svojega brata Vincenta. Približno 15-minutno doživetje vodi skozi rekonstruirane ulice Montmartra iz 19. stoletja, znameniti Nočni kafič v Arlesu, Vincentovo sobo in azil v Saint-Rémyju. Pri tem povezuje Van Goghova dela in pisma, pripoved ter interakcijo z virtualnim okoljem.
Prav tehnološki spektakel, zaradi katerega Van Gogh Alive privablja množice, pa že od začetka spremlja tudi vprašanje: je to sploh še umetniška razstava?
Del likovne kritike je do podobnih projektov precej zadržan. Očitajo jim, da umetnost spreminjajo v komercialni spektakel in kuliso za fotografije na družbenih omrežjih ter da monumentalne projekcije ne morejo nadomestiti srečanja z originalnim umetniškim delom. Kritiki so uporabljali tudi oznake, kot sta »kič« in »korporativni blišč«.
Na drugi strani zagovorniki poudarjajo, da Van Gogh Alive niti ne poskuša nadomestiti muzeja. Njegov namen je drugačen: ljudem, ki morda nikoli ne bodo stali pred Zvezdno nočjo ali van Goghovimi Sončnicami, skozi sodobno tehnologijo približati umetnika, njegovo življenje in ustvarjanje.
Gostovanje bo potekalo v paviljonu 10 A Zagrebškega velesejma in bo trajalo do konca januarja. Vstopnica za odrasle bo med tednom stala 18 evrov, ob koncih tedna pa 20 evrov, obiskovalci pa jo bodo kupovali za izbrani dan in uro.