Slovenski nacionalni odbor Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM Slovenija) je letos podelil 14. nagradi za prepoznavnost slovenske muzejske dediščine. Nagrada ICOM Slovenija je namenjena spodbujanju mednarodnega povezovanja slovenske muzejske stroke ter promociji slovenske kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Medinstitucionalno in čezmejno sodelovanje omogoča izmenjavo znanja, umeščanje lokalnih vsebin v širši kontekst ter razvoj novih pristopov k varovanju, raziskovanju in interpretaciji dediščine. Za nagrado za mednarodno prepoznavne projekte je prispelo šest prijav, za nagrado, povezano z letošnjo temo »Muzeji za izobraževanje in raziskovanje«, pa štiri.
Živa izmenjava znanja
MAO je nagrado za mednarodno prepoznavni projekt prejel za MADE IN – Platformo za sodobno rokodelstvo in oblikovanje, ki povezuje deset partnerjev iz šestih evropskih držav. Povezali so se muzeji, izobraževalne ustanove, oblikovalci, rokodelci, raziskovalci, umetniki in lokalne skupnosti, in sicer na temo oblikovanja, umetnosti, znanosti, raziskovanja novih materialov in trajnostnega razvoja.
Komisija je poudarila, da MADE IN presega klasične oblike mednarodnega sodelovanja, saj omogoča dejansko izmenjavo znanja, metod, izkušenj in pogledov na dediščino. Pomemben rezultat projekta je tudi javno dostopna digitalna baza Atlas znanja, ki dokumentira rokodelsko znanje ter omogoča njegovo nadaljnjo uporabo v raziskovanju, izobraževanju in razvoju. Mednarodni kontekst je projekt dobil z razstavo Dediščine prihodnosti, ki je bila na ogled v okviru Evropske prestolnice kulture v Nemčiji, produkt pa je tudi obsežna publikacija, ki rezultate projekta umešča v širšo razpravo o prihodnosti rokodelstva, dediščine, oblikovanja, tehnologije in trajnostnega razvoja.
Slovenski barok v evropskem kontekstu
Drugi osrednji nagrajenec, projekt Barok v Sloveniji, ki je bil zasnovan v sinergiji med Narodno galerijo in Narodnim muzejem Slovenije ter še nekaterimi drugimi ustanovami, je nagrado prejel za promocijo ICOM-ove teme »Muzeji za izobraževanje in raziskovanje«. Na ogled je bila umetnost 17. in 18. stoletja na Slovenskem, a v širšem evropskem, zlasti habsburškem in beneškem kontekstu. Presežek je za žirijo bil ta, da je v projektu šlo za muzejsko raziskovanje, mednarodno izmenjavo znanja, dragocene razstavne interpretacije in izobraževanje.
Osrednji razstavi v Narodnem muzeju Slovenije in Narodni galeriji sta tako povezali muzejske zbirke, raziskovalne ustanove in različne stroke, barok pa predstavili skozi mobilnost umetnikov, naročnikov in umetnin, kulturne stike ter umetnostne mreže. Obsežen raziskovalni projekt so dokumentirali v znanstveni monografiji, kjer so sodelovali domači in tuji strokovnjaki. Organizirali pa so tudi tridnevni mednarodni simpozij o migracijah, stikih in umetnostnih mrežah v času baroka. Razstavi si je ogledalo skupno 43.760 obiskovalcev, spremljalo pa ju je 558 izobraževalnih in drugih dejavnosti.