Za preprostimi linijami in pisanimi podobami Nadine Redlich se skrivajo stres, nelagodje, osamljenost in vprašanja, s katerimi se srečujemo precej pogosteje, kot bi si želeli. Njeni liki so lahko na prvi pogled prisrčni, njihove težave pa hitro prepoznamo kot svoje. Humor ji omogoča, da o njih spregovori z nekaj lahkotnosti. »Teme v ozadju so precej tragične. Če bi o njih pripovedovala brez humorja, bi bilo preveč depresivno. Zdi se mi, da je humor lep način, kako govoriti o resnih temah, ne da bi koga potrli,« pravi. Prav zato v njenem stripovskem svetu toliko prostora dobijo predmeti in bitja, ki jim sicer ne bi pripisovali zapletenega notranjega življenja. Kamen ima lahko svojo zgodbo, razpoloženje in skrbi. Njegova čustva postanejo razvidna že z nekaj potezami. »Od nekdaj so mi bili všeč poosebljeni liki, saj se mi zdi, da je z njimi pogosto lažje prikazati zelo človeška čustva kot s človeškimi liki. Občutje v ozadju je tako včasih jasneje vidno,« pojasnjuje Redlichova.
Razstava Vse traja večno ponuja vpogled v več njenih knjig. Med razstavljenimi deli so originalne strani iz albumov Ambient Comics, Paniktotem, Doing the Work, I Hate You in Stones. Ti pokažejo različne plati njenega ustvarjanja: od skoraj popolnega mirovanja do kratkih, duhovitih prizorov, v katerih se kopičijo neprijetna občutja. Za zbirke ilustracij, karikatur in stripov sama uporabi zgovoren opis: »Pisan šopek negativnih čustev.« Posebno mesto imajo Ambient Comics, pri katerih dogajanje zreducira na drobne spremembe in bralcu ponudi drugačen ritem opazovanja. »To je knjiga s stripi, ki sproščajo stres in napetost. Pravzaprav so to zelo dolgočasni stripi, v katerih se nič ne zgodi,« jih predstavi v svojem značilnem šaljivem tonu. Tudi takšno mirovanje ima v njenem delu svoje mesto, saj lahko pozornost pritegne tisto, kar bi ob hitrejšem branju zlahka spregledali.
Kamni tudi v slovenščini
Ob razstavi je pri Stripburgerju izšel slovenski prevod njenega albuma Stones, naslovljen Kamni, ki sta ga prevedla Tajda Liplin Šerbetar in Matevž Rems. V njem se avtorica posveča čustvenemu svetu kamnov, njihovi osamljenosti in dolgotrajnemu obstoju. »S Kamni sem želela pokazati, da so lahko kamni včasih tudi mehki in da imajo tudi oni čustva,« pove. Ta zamisel je na razstavi dobila še oprijemljivo obliko: s seboj je prinesla velike, blazinam podobne figure kamnov. »Sami lahko izkusite, da so kamni lahko res mehki,« dodaja. Kamni jo spremljajo tudi zunaj risanja. Nabira jih na sprehodih in, kot pove v smehu, ima na koncu vedno polno torbo. Ob njih se v njenem ustvarjanju ponavlja tudi jajce. Pri njem jo zanimata predvsem oblika in krhkost, zaradi katerih je primerno za izražanje čustev. »Jajca pogosto uporabljam za prikazovanje čustev,« pravi. Lastnosti predmeta tako postanejo del značaja njenega protagonista, njegova ranljivost pa nekaj, v čemer se lahko prepozna tudi bralec.
V prihodnje bo več pozornosti namenila psom, ki jih je mogoče srečati že v njenih dosedanjih stripih. Trenutno dela pri dveh projektih, pri enem bodo v ospredju prav ti. »Sem velika ljubiteljica psov. Pred letom ali dvema sem dobila psa, tako da imam zdaj nekoga, ki ga lahko opazujem,« pove. Njeno zanimanje za nenavadne like se tako povezuje tudi z vsakdanjim opazovanjem bitij, ki jo obdajajo. Razstavo v Galeriji Alkatraz, ki sta jo kurirali Katerina Mirović in Tanja Skale, bo mogoče obiskati do 6. novembra.
