Ljubljana je v sredo dobila pomembno mednarodno predstavitev, ko so na razstavišču Künstlerhaus Factory na dunajskem Karlsplatzu odprli razstavo PINNED! – Preobrazba Ljubljane z urbano akupunkturo, ki bo obiskovalcem vse do 23. avgusta ponujala vpogled v eno najodmevnejših evropskih zgodb sodobnega urbanega razvoja. Razstava skozi fotografije, arhitekturne načrte, skice in prostorske postavitve predstavlja več kot petdeset projektov, ki so v zadnjih dveh desetletjih postopoma spreminjali podobo slovenske prestolnice.
Osrednja ideja razstave temelji na konceptu urbane akupunkture – načinu načrtovanja mesta, pri katerem posamezni, skrbno izbrani posegi sprožijo bistveno širše spremembe v kakovosti življenja. Namesto ene velike preobrazbe so Ljubljano spreminjali številni manjši in večji projekti, ki so mesto odpirali ljudem, vračali prostor pešcem in kolesarjem, oživljali zapuščene objekte ter ponovno povezovali prebivalce z reko.
Kot poudarja avtor razstave Jeff Bickert, »PINNED! raziskuje vizionarski urbanizem, ki je Ljubljano zaznamoval v zadnjih dvajsetih letih – vizijo, katere cilj je Ljubljano spremeniti v živahnejše, bolj povezano, bivanju prijaznejše in na človeka osredotočeno sodobno mesto«.
Posebnost razstave je tudi njena zasnova. Petindvajset najpomembnejših projektov ni predstavljenih na klasičnih panojih, temveč kot več kot dva metra visoke »akupunkturne igle«, razporejene po tlorisu Ljubljane. Obiskovalci se tako po razstavnem prostoru dobesedno sprehodijo skozi mesto in spoznavajo posamezne posege tam, kjer so umeščeni tudi v resničnem prostoru.
Od prometnic do mestnih trgov
Med najbolj prepoznavnimi projekti, ki jih razstava izpostavlja, so prenova Slovenske ceste, ureditev nabrežij Ljubljanice, novi mostovi in trgi, prenova Cukrarne ter preobrazba Centra Rog. Prav Slovenska cesta velja za enega najbolj nazornih primerov urbane akupunkture. Nekoč najbolj prometno obremenjena mestna vpadnica je danes predvsem prostor za pešce, kolesarje in javni promet. Sprememba ni pomenila le nove prometne ureditve, temveč je bistveno spremenila način rabe javnega prostora in vsakdan prebivalcev.
Razstava je razdeljena na šest vsebinskih sklopov: dediščina in inovacije, javni prostor, zeleni in modri prostori, ponovna raba stavb, mobilnost ter družbena povezanost. Posamezni projekti se pogosto prepletajo med več temami, saj niso spreminjali zgolj videza mesta, temveč tudi način njegovega delovanja.
Janez Koželj, ki izraz urbana akupunktura uporablja za opis svojega pristopa k razvoju mesta, ga pojasnjuje zelo preprosto: »Mesta ni treba operirati.« Namesto velikih enkratnih posegov so bili po njegovem pristopu v mestno tkivo umeščeni posamezni projekti, ki so drug drugega dopolnjevali in skupaj ustvarili celovito preobrazbo.
Razstava hkrati opozarja, kako drugačna je bila Ljubljana še pred dvema desetletjema. Kongresni trg in Trg republike sta bila parkirišči, Prešernov trg pomembno avtobusno križišče, mestno jedro pa predvsem prostor avtomobilskega prometa. Prve večje spremembe so sledile že leta 2007 z zaprtjem Prešernovega trga in Wolfove ulice za motorni promet, nato pa se je v naslednjih letih oblikovala mreža projektov, ki danes določajo identiteto mesta.
Evropska zgodba o mestu za ljudi
Ljubljanska preobrazba je v zadnjih letih pritegnila precejšnjo mednarodno pozornost. Med pomembnejšimi priznanji sta evropska nagrada za urbani javni prostor leta 2012 in naziv zelena prestolnica Evrope leta 2016. Razstava na Dunaju želi pokazati, da uspeh ni rezultat enega samega projekta, temveč dolgoročne vizije in doslednega uresničevanja številnih med seboj povezanih posegov.
Poseben poudarek namenja tudi sodelovanju različnih strok, arhitekture, urbanizma, politike in prebivalcev, ki so skupaj oblikovali sodobno podobo mesta. Kot poudarja avtor razstave, »želi PINNED! utelesiti duha tega procesa in nakazati, kako lahko vizionarski urbanizem preobrazi mesto in s tem življenje njegovih prebivalcev – danes in v prihodnjih desetletjih«.
Razstava je nastala kot nadaljevanje knjige Desetletji sprememb: Janez Koželj in preobrazba Ljubljane, njena postavitev pa zgodbo prenaša s knjižnih strani v prostorsko izkušnjo. Obiskovalci lahko skozi fotografije, makete, načrte in zgodovinske primerjave spremljajo, kako se je mesto postopoma odmaknilo od avtomobilov in se usmerilo v kakovostnejši javni prostor.
Obenem razstava odpira širša vprašanja, ki presegajo Ljubljano. Kako želimo živeti v mestih prihodnosti? Kako uskladiti razvoj, mobilnost, dediščino in kakovost bivanja? Prav zato organizatorji poudarjajo, da PINNED! ni zgolj predstavitev uspešnih arhitekturnih projektov, temveč povabilo k razmisleku o tem, kako lahko premišljeno načrtovanje spremeni vsakdanje življenje ljudi.
Dunajsko gostovanje pomeni novo mednarodno priznanje ljubljanski zgodbi, ki jo številni evropski urbanisti že uvrščajo med najzanimivejše primere sodobne preobrazbe mest. Razstava pa obiskovalcem ponuja priložnost, da se skozi več kot petdeset projektov prepričajo, kako lahko tudi na videz majhni posegi sprožijo velike spremembe.