Že pred odprtjem letošnjega Beneškega bienala je jasno, da ta ne bo mogel ubežati aktualnim geopolitičnim konfliktom. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo predsednica Solange Oliveira Farkas in članice Zoe Butt, Elvira Dyangani Ose, Marta Kuzma ter Giovanna Zapperi, je napovedala, da ne bo podeljevala nagrad umetnikom iz držav, katerih voditelji se soočajo z obtožbami mednarodnega kazenskega sodišča. Konkretnih držav žirija sicer ni navedla, vendar je kljub temu jasno, da se odločitev nanaša na Rusijo in Izrael. Omenjeno sodišče je že pred časom izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Obe državi se bosta po premolku predstavili s svojima paviljonoma, pri čemer bosta izločeni s tekmovanja za osrednje nagrade, vključno z zlatim levom.
Žirija je dejala, da čuti odgovornost do zgodovinske vloge bienala kot platforme, ki povezuje umetnost s potrebami časa. »Zavedamo se zapletenega odnosa med umetniško prakso in zastopanjem nacionalne države, ki predstavlja osrednjo strukturo Beneškega bienala, še posebno načina, kako ta odnos povezuje umetnikovo delo z dejanji države, ki jo zastopa,« so zapisale članice žirije in dodale, da želijo izraziti svojo zavezanost obrambi človekovih pravic. Vrnitev Izraela in Rusije je v umetniški srenji zaostrila napetost ter sprožila številne protestne odzive.
Ogledalo sveta ali geopolitična propaganda?
Rusiji so po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 prepovedali sodelovanje na dveh zaporednih edicijah bienala, zdaj pa se vrača z deli svojih lokalnih umetnikov. Napoved odprtja ruskega paviljona je izzvala nasprotovanje tudi v političnih krogih Evropske unije. Oglasila se je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki je to odločitev označila za moralno sporno. Evropska komisija je tudi uradno potrdila ukinitev dveh milijonov evrov finančne podpore.
Kallasova medtem doslej ni konkretno omenila problematike izraelskega sodelovanja, kar še naprej sproža kritike o dvojnih merilih EU. Izraelski paviljon je bil na zadnjem bienalu leta 2024 zaprt iz drugačnih razlogov. Umetnica Ruth Patir in njena kuratorska ekipa sta tik pred odprtjem sporočili, da razstave ne bodo odprli, dokler ne bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi izraelskih talcev.
Palestina bo, kljub temu da na bienalu nima uradnega nacionalnega paviljona, prisotna v tako imenovanih spremljevalnih dogodkih, ki potekajo vzporedno z uradno razstavo. Eden izmed njih je projekt Gaza – No words – See the exhibit, ki ga organizira Palestine Museum US. Zelo verjetno bodo kritike proti genocidu, ki ga izvaja Izrael, prisotne tudi v paviljonih drugih držav.
Pozabljena lesena džamija
Letošnji bienale sledi viziji pokojne kuratorke Koyo Kouoh, ki je razstavo zasnovala pod naslovom In minor keys (V molovskih tonskih načinih). Njena kuratorska vizija temelji na globokem prepričanju, da so umetniki ključni interpreti družbenih in notranjih človeških svetov ter katalizatorji novih odnosov in priložnosti.
Slovenija se bo na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavila s projektom Zvočna sled nevidne hiše, ki ga je kurirala Nataša Petrešin - Bachelez, pripravila pa skupina Nonument Group. Projekt, ki bo postavljen v prostorih Arsenala, se osredotoča na pozabljeno arhitekturno sled v našem okolju, leta 1917 je namreč avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom blizu slovenske severozahodne meje postavila začasno leseno džamijo, namenjeno bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti. Odprtje slovenskega paviljona, ki namerava med drugim spodbuditi k ponovnemu premisleku zgodovine, bo 6. maja.
Beneški bienale, ki ga pogosto označujejo kot »umetniško olimpijado«, že desetletja združuje osrednjo kurirano razstavo in nacionalne paviljone, kjer posamezne države predstavljajo dela svojih umetnikov. Prav ta struktura, ki vključuje preplet umetnosti in nacionalne reprezentacije, letos še posebno jasno razkriva problematičnost v tesni povezavi med kulturo in politiko.