Likovnemu umetniku Valentinu Omanu so se na oni strani meje ob njegovi osemdesetletnici z veliko pregledno razstavo leta 2015 v Celovcu in na Dunaju že poklonili, leta 2016 je bilo njegovo delo celovito predstavljeno v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v tako imenovanem Omanovem letu ob njegovi devetdesetletnici pa se mu poklanjajo tudi v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) z razstavo Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod. Razstave v Omanovem letu so bile že v Avstriji in v Bratislavi.
Borec za slovenski jezik
Oman se je rodil 14. decembra 1935 v Štebenu pri Beljaku na avstrijskem Koroškem. Je eden najuglednejših sodobnih evropskih in srednjeevropskih umetnikov, ustvarjal je v slikarstvu, grafiki, kiparstvu in je znan tudi po umetninah v javnem prostoru. Podpisal se je denimo pod umetnostno oblikovanje slovenske gimnazije v Celovcu, stenske slike in Piranski križev pot v cerkvi na Plešivcu ter oblikovanje prevajalske kabine na Univerzi v Celovcu, ki je pokrita s trakovi z dvojezičnimi krajevnimi imeni Koroške. Kot koroški Slovenec se namreč vsa leta zavzema za ohranitev in enakopravnost slovenskega jezika.
Znotraj polja likovne umetnosti je bil vedno inovator. Temelje je pridobil na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, za tiskovno grafiko pa se je specializiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Danes živi in dela na Dunaju in v Bekštanju, med drugim ima častni doktorat Univerze v Celovcu, je nosilec avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost prvega reda, prejel pa je tudi zlati red Republike Slovenije za življenjsko delo na področju likovne umetnosti.
Odgovor na vojne grozote
Na aktualni razstavi v KGLU so predstavljena umetnikova najnovejša dela na temo vojne v Ukrajini in palestinski Gazi (javnosti so prikazana prvič), ki so postavljena ob bok Omanovi osrednji seriji Ecce homo, znotraj katere so bili mednarodne pozornosti še posebej deležni tako imenovani postni prti, kakršne so nekdaj v cerkvah pred velikonočnim praznikom razpeli pred glavni oltar. »Te duhovne impulze je Oman zaokrožil v svoj osrednji ciklus Ecce homo in ga napolnil s sodobnim izrazom, ki iz davnin odmeva v naš čas. Vdahnil mu je univerzalno humanistično sporočilo, ki ostaja enako, dokler smo ljudje in je človek,« pravi kustos razstave Marko Košan.
Kustos tudi pravi, da se značilne Omanove figure pred nami ne razgalijo, temveč se »zapredajo vase; so le še sence in lupine, ugreznjene v privid telesnosti. V podobi slehernika so povzdignjene v zavedanje svetosti (vsakega) življenja. Ecce homo je tako obenem krik nemoči in upanja. Umetnikov vizualni nagovor poudarja etično poslanstvo umetnosti, nas pa vodi k razmisleku in spoznanju o smislu, medtem ko figuralne podobe kot priprošnjiki nakazujejo na upanje in vero v boljši svet.«
V stalni zbirki KGLU hranijo kar dvainosemdeset Omanovih umetnin, med drugim fotografske kolaže ob razpadu nekdanje Jugoslavije leta 1991. »Med bivanjem v Piranu, kjer je takrat nastajal njegov monumentalni Križev pot, je ustvaril serijo presunljivih del, zaokroženih v likovno knjigo – dnevnik. Ta pretresljivi dokument pogubne vojne na Balkanu je še dolgo odmeval v njegovih poznejših delih, tudi pri opremi cerkva in drugih javnih mest,« še dodaja kustos.