Razstava slovenskega kiparja Jiřija Kočice, o kateri smo maja poročali tudi v Dnevniku, je na družbenem omrežju reddit s skoraj milijon ogledi postala viralna. »Moj sin je pred nekaj dnevi objavil čisto kratko notico o tej razstavi in potem je bilo vsak dan po sto tisoč ali več ogledov. To se mi zdi res zanimivo in tudi nenavadno, saj običajno umetnosti ne komentira na stotine ljudi in ne ogledujejo si je milijoni; sploh če ne gre ravno za nekega pop pevca,« pripoveduje kipar Kočica.
Pravi še, da je objava je sprožila več sto komentarjev, v katerih so bralci razpravljali o možnih načinih odkrivanja zlatega kipa; zanimali so jih tehtanje, rentgen, detektorji kovin in podobno, razpravljali pa so tudi o simbolnem pomenu dela – od vprašanj o družbeni neenakosti do razmisleka o tem, koliko smo pripravljeni žrtvovati za možnost dobička. Več komentatorjev je delo označilo za enega najbolj premišljenih umetniških konceptov, na katere so naleteli na omrežju.
Zlat le eden med stotimi
Spomnimo, razstavo v galeriji Mulec v Ljubljani je sestavljalo sto na videz podobnih, a med seboj različnih odlitkov iz betona. V vsakega sta pred litjem vlita dva metra žice, zvite v obliko dvojne vijačnice (DNK). V 99 odlitkih je žica bakrena, v enem samem pa zlata in tehta okrog 16 gramov. V katerem odlitku se skriva zlato, ne ve nihče, niti avtor sam. Edini način, da bi se to izvedelo, je uničenje oziroma razbitje kipa.
Konceptualni pristop
Zanimivost razstave je bila tudi ta, da se je cena posameznega kipa med razstavo dvigovala. Posamičen kip je tisti dan, ko se je odprla razstava, stal 250 evrov, v času razstave je bil vreden 500 evrov, 1000 evrov pa po njenem zaključku. Kupec je seveda ob nakupu vedel, da en kip od stotih vsebuje zlato in da je vrednost skritega zlata precej višja od plačane cene. »Toda verjetnost, da je izbral prav ta kip, je le ena proti sto,« se smeje umetnik.
Jiři Kočica je akademski kipar in visokošolski profesor na Univerzi na Primorskem. Za seboj ima več kot sedemdeset samostojnih razstav doma in v tujini (New York, Dunaj, Benetke), leta 2024 pa je njegovo delo Objem dobilo stalno postavitev na Tehniški univerzi na Dunaju (TU Wien). Leta 2012 je ustvaril tudi prvo participatorno javno skulpturo v Sloveniji, vodnjak Izročilo v Grosupljem, izdelan iz približno 300 bronastih odtisov rok domačinov. Njegova dela si je mogoče ogledati v ateljeju na Trubarjevi v Ljubljani in na spletni strani.