Aktualna skupinska razstava z naslovom Umet(el)no se posveča pomenu tako imenovanih umetnih in umetelnih struktur, materialov in svetov, ki se pojavljajo v različnih sferah vsakdanjega življenja v sodobnem svetu, pravi Miha Colnar, kustos v Galeriji Božidarja Jakca. Meni tudi, da kritično naslavlja dvoumno vprašanje delitve na »naravno« in »umetno«, ki se pogosto izkaže za zavajajoč koncept, saj so vsi današnji umetni materiali produkt izkoriščanja naravnih virov.
Vseobsegajoča vprašanja
Razstava spada v programski ciklus galerije, ki se aktivno posveča odnosu človeka do svojega okolja, pravi kustos. Mladi umetniki prihajajo iz različnih kulturnih okolij, različni so tudi v pristopih, ko razmišljajo o fenomenu umetno ustvarjenih objektov in podob, antropogenih struktur, materialov in virtualnih svetov.
»S temi občimi in vseobsegajočimi vprašanji se ukvarjajo dokaj posredno, z osebnih in lokaliziranih perspektiv. Njihovi pogledi na navidezno dihotomijo med naravnim in umetnim, med naravo in kulturo, med samoniklim in človeškim, med organskim in anorganskim, med virtualnim in tuzemskim svetom so izrazito eklektični, saj se s pojmovanji in definicijami umetelnosti ukvarjajo iz izrazito partikularnih in osebnih perspektiv. Njihovi umetniški narativi pa so seveda le fragment v širšem spektru premislekov o teh univerzalnih in vseobsegajočih vprašanjih,« še dodaja Miha Colner.
Zanimivo je, da vse te mlade umetnike druži izrazito raziskovalni pristop. Nobeden ne cilja na tradicionalno slikarstvo ali kiparstvo, te medije uporabljajo zgolj kot orodje za raziskovanje širših vprašanj – od ekologije in tehnologije do zgodovine, spomina in same narave umetniškega dela.
Umetniki raziskovalci
Na razstavi so dela štirih umetnikov. Tin Dožić se je rodil leta 1989 na Reki in je danes eden vidnejših hrvaških predstavnikov mlajše generacije multimedijskih umetnikov. Njegova posebnost je, da je po izobrazbi psiholog in novomedijski umetnik. Ukvarja se z zvočno umetnostjo, terenskimi zvočnimi posnetki, eksperimentalno glasbo, radiem, multimedijskimi instalacijami in razvijanjem lastnih elektronskih inštrumentov. Veliko naprav namreč izdela sam iz reciklirane elektronike. Zanima ga, kako tehnologija vpliva na naš odnos do narave in okolja.
Leto dni starejši Simon Goritschnig prihaja iz Celovca, živi in ustvarja pa na Dunaju. Diplomiral je iz grafike in grafičnega oblikovanja na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, danes tam tudi poučuje. Njegove instalacije povezujejo risbo, slikarstvo, kiparstvo, video, digitalne medije, računalniško grafiko, pri tem pa ga zanima prihodnost človeštva, kolonizacija vesolja, umetno življenje, biotehnologija in podobno. Sam je nekoč dejal, da ne želi izbirati med jamskimi poslikavami in virtualno resničnostjo, kajti zanj oboje pripada istemu umetniškemu prostoru. Razstavljal je že marsikje po svetu in prejel več štipendij, med njimi državno štipendijo za medijsko umetnost v Avstriji.
Filozofsko v sliko
Med najzanimivejšimi mlajšimi slovenskimi umetnicami na področju videa in digitalnih podob je nedvomno Lara Reichmann, rojena leta 1995, ki se ukvarja z videom in animacijo. Zanimajo jo pozabljeni kraji, izbrisane zgodbe, arhivi, satelitski posnetki, virtualne pokrajine, digitalne napake (glitch), pri tem pa raziskuje, kako digitalne tehnologije spreminjajo naš pogled na prostor in zgodovino. Razstavljala je v Sloveniji, Avstriji in na Češkem.
Ena najbolj teoretsko usmerjenih mladih slikark svoje generacije Andrea Zabric – rodila se je leta 1994 v Ljubljani – živi med Dunajem, Ljubljano in Münchnom. Študirala je slikarstvo in grafiko na Akademiji v Münchnu, umetnostno zgodovino in filozofijo, magistrirala pa je v programu Critical Studies na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. Okupirana je z vprašanjem, kaj slika sploh je, kajti slikarstvo razume precej širše od platna. Poglablja se v pigment, materialnost barve, proces nastajanja slike, filozofijo slikarstva in ontologija umetniškega dela. Pogosto uporablja čisti pigment kot samostojen umetniški material, brez klasične slikarske podlage.
Trenutno deluje kot raziskovalka na oddelku za izobraževanje Muzeja Brandhorst v Münchnu. Razstava v kostanjeviški galeriji bo na ogled do 31. januarja.