V soboto, 6. junija, je v hotelu Grand Plaza v Ljubljani potekala že četrta umetniška dražba, ki jo je v prizadevanjih za razvoj transparentnega, strokovno podprtega in zaupanja vrednega umetnostnega trga, ki v Sloveniji še ni razvit, organizirala galerija Sloart.
Od 57 predstavljenih umetniških del slovenskih avtorjev različnih obdobij in smeri, katerih skupna ocenjena vrednost je bila približno 400.000 evrov, so jih prodali 20 v skupni vrednosti več kot 94.000 evrov. Kar je bila nekoliko višja vsota od prejšnje dražbe, ob čemer so organizatorji zapisali, da je kljub gospodarskim negotovostim in geopolitičnim razmeram rezultat tako spodbuden.
Dogodek je spremljalo približno sto obiskovalcev, vendar se tudi na slovenskem umetnostnem trgu vse bolj kaže trend, ki ga poznajo vidne dražbene hiše v tujini. To pomeni, da so večino ponudb zainteresirani oddali pisno, del kupcev pa je sodeloval preko spletne dražbe, so sporočili iz galerije in družbene hiše Sloart. Takšen način draženja, kot so še izpostavili, omogoča večjo dostopnost, saj lahko na dražbi sodelujejo tudi zbiratelji, ki se dogodka ne morejo osebno udeležiti. To, da za ljubljansko dražbo obstaja zanimanje tudi v tujini, kaže dejstvo, da je bil med kupci tudi zbiratelj iz Italije.
Napeto draženje umetnin
Na tokratni dražbi je največ zanimanja vzbudilo delo Toneta Kralja, za katero so se potegovali štirje ponudniki. Napeto draženje je spremljalo tudi nekatera dela Jožeta Tisnikarja, predvsem znameniti motiv krokarjev, ki ostaja med najbolj prepoznavnimi podobami slovenskega slikarstva.
Najvišjo ceno med prodanimi umetninami sta dosegla Tršarjevo kiparsko delo Brez naslova in Sternenov portret Dr. Fran Windischer, ki so ju prodali za 12.000 evrov. Sledilo je delo Toneta Kralja z doseženo ceno 11.280 evrov in Tisnikarjev Avtoportret s krokarjem, ki so ga prodali za 10.800 evrov. Po uradnem zaključku dražbe so eno delo Toneta Kralja prodali še v okviru postdražbene prodaje.
Presenečenja trga umetnin
Kot so zapisali organizatorji, so rezultati dražbe ponovno pokazali, da trg umetnin pogosto preseneča. »Nekatera dela priznanih avtorjev niso dosegla pričakovanega odziva, medtem ko so druge umetnine pritegnile več ponudnikov in dosegle višje cene od pričakovanih. Prav v tem se kaže ena ključnih prednosti javnih dražb – dejanska tržna vrednost umetnine se oblikuje pregledno in javno, na podlagi interesa kupcev.«
Pozornost namenjena mlajši in srednji generaciji
Posebno pozornost so tudi na tokratni pomladni dražbi namenili mlajši in srednji generaciji slovenskih umetnikov z izklicno ceno 1000 evrov za večje formate umetnin. Predstavili so devet ustvarjalcev, med prodanimi deli pa so bila tudi dela Patrika Dvoršaka, Ire Marušič in Mateja Čepina. »Namen takšnega pristopa je privabljanje nove generacije zbirateljev, ki šele vstopajo na umetniški trg in pogosto iščejo kakovostna dela po dostopnejših cenah,« so pojasnili v Sloartu.
