Auroville, kar v slovenskem prevodu pomeni »Mesto zore«, je eksperimentalna mestna občina, ki se na jugu Indije, v zvezni državi Tamil Nadu, razvija že okoli štirideset let. Leta 1968 jo je ustanovila danes že pokojna Mirra Alfassa, znana tudi kot Mati, zasnovo mesta pa je oblikoval arhitekt Roger Anger. Idejni temelj mesta je predvsem želja, da bi lahko v njem v miru in sožitju prebivali ljudje z vsega sveta, ne glede na njihovo vero, politično prepričanje ali narodnost. V skladu z ustanovno listino Auroville ne pripada nikomur, temveč je namenjen človeštvu v celoti kot kraj nenehnega izobraževanja, napredka in povezovanja preteklosti in prihodnosti.
Novo umetniško središče
Prostor, kjer se lahko človek nemoteno posveča osebni rasti, je postal tudi raj za ustvarjanje različnih umetnikov. Pred sedmimi leti sta se tako za selitev v Indijo odločila slovenska umetnika Dalaj Eegol (nekoč znan kot raper Ali En) in njegova žena Miranda Rumina, sicer tudi psihoterapevtka ter ustanoviteljica Umetniškega društva Kerubin. Skupaj z Matejem in Moniko Ukmar sta začela v Aurovillu graditi podružnico omenjenega društva, Kerubin Art Center, kjer naj bi bili bivališče in ateljeji za delo vseh štirih umetnikov. Center je bil v nekaj letih postavljen in v njem so se začele umetniške rezidence in različni programi za prostovoljce. V sedmih letih je četverica realizirala številne projekte – ne le v Aurovillu, temveč tudi v Pondicherryju in Chennaiju. Nazadnje so Miranda Rumina, Dalaj Eegol in Matej Ukmar svoj opus v različnih tehnikah predstavili na razstavi v Chennaiju, naslovljeni We Love Colours (Radi imamo barve). Spodbujajo tudi prostovoljne dejavnosti; tako so na primer ob lanskoletnem uničujočem orkanu v tem predelu Indije organizirali tudi različne akcije in pozivali Slovence, da se jim s prostovoljnim delom pridružijo pri postavitvi tamkajšnjega življenja nazaj na normalne tire.
Indija jih je po besedah Mirande Rumina lepo sprejela, a zaradi velikosti in veličastnosti države kot umetnik težko vanjo popolnoma vstopiš, sploh če poskušaš svojo vizijo udejanjiti na dveh kontinentih. »V Indijo se nismo podali zato, da bi gradili osebno kariero, temveč da bi prispevali nekaj zase in za svet. Naš način delovanja je prostovoljski,« oriše položaj Dalaj Eegol. Iz tamkajšnjega načina življenja pa sta prevzela tudi veliko povezanost z naravo in ekološko ozaveščenost, ki sta jo uporabila kot ambasadorja akcij Očistimo Slovenijo v enem dnevu in Očistimo svet; tudi Kerubin Art Center temelji na ekološki gradnji in samozadostnosti, ki sta podprti z umetnostjo in dizajnom. Center je doslej že gostil številne umetnike, poslovneže, prostovoljce in obiskovalce iz Slovenije in tujine ter si po besedah Mirande Rumina »prizadeval za povezovanje med Indijo in Slovenijo«.
Vez med Indijo in Slovenijo
»V Slovenijo hočeva prenesti stvari, ki naju jih je naučila Indija, in obrnjeno,« pravi Miranda Rumina, ki kot umetnica že od nekdaj čuti močno vez z naravo; ta predstavlja tudi njen glavni navdih. Že nekaj let pripravlja svoj tako imenovani življenjski projekt, ki bo združeval vse njeno znanje o umetnosti, dizajnu, ekologiji in moderni tehnologiji, oplemeniteno s sedemletnimi izkušnjami življenja in delovanja na drugi celini. ZEN+ iArtEcoPark je ekološko-umetniški projekt, ki je kombinacija samozadostnih, moderno oblikovanih hišic in ekoloških vrtov. »V umetnosti nimam več posebnih ambicij, saj sem tisto, kar me je v preteklosti zanimalo, že raziskala. Zdaj bi rada nadaljevala bolj v smeri celostne ekologije,« pojasnjuje Rumina. »Da vrneš družbi, kar si od nje prejel, in se ne vežeš na materialno bogastvo, temveč deluješ v sožitju z naravo.« Projekt namerava uresničiti v Sloveniji, saj meni, da imamo pri nas izjemne naravne danosti za popolnoma samooskrbno življenje. »Življenje moramo nujno poenostaviti. Menim, da se naša družba ne zaveda bogastva, tradicije, zgodovine in da imamo premalo narodnega ponosa, ki ga ima za razliko od nas vsak Indijec, pa če je še tako reven. Ljudje v Sloveniji se ne zavedajo, kako dobre pogoje imamo za življenje, samo malo bolj bi se morali znati prilagoditi.«
Dalaj Eegol, ki je v Sloveniji najbolj znan po svoji raperski glasbeni poti, lepo ponazarja idejo večplastne ustvarjalnosti in vseživljenjskega učenja, ki ga ponuja mesto Auroville. »V Indiji ni bilo potrebe po ustvarjanju nove glasbe, bila pa je prisotna potreba po bolj fizičnem delu. Tako sem se naučil iz zemlje delati opeke, pričel pa sem tudi kipariti, slikati in ilustrirati. Najbolj pa sem ponosen na mozaik na našem centru Kerubin, ki je nastal predvsem zaradi praktične potrebe – zaščite bele stene pred rdečo prstjo.« Tudi sam se je v Slovenijo vrnil z namenom uresničitve novega osebnega projekta: kot Recycleman je izdal novo ploščo. Besedila pesmi na albumu so v štirih jezikih, na spletu pa je že na ogled umetniško obarvan videospot Koomarci. »Čas je šel naprej, zdaj moramo biti bolj pozitivni,« se ozre na svoje glasbene začetke. »Takrat sta Slovenija in predvsem slovenska glasbena scena potrebovali kritiko, danes pa je to že mimo.«