Kot Frank Owen Goldberg se je rodil leta 1929 v judovski družini v Torontu, ki se je konec 40. let preselila v ZDA. Kasneje se je preimenoval v Gehryja, da mu antisemitizem ne bi preprečil kariere.
Frank Gehry je študiral arhitekturo na Univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu, kjer je diplomiral leta 1954. Kasneje je nadaljeval študij urbanizma na Univerzi Harvard, vendar ga ni zaključil.
Nepravilne oblike in kovinske fasade
V 70. in 80. letih je bil na vrhuncu svoje ustvarjalne kariere ter v Kaliforniji ustvaril vrsto najbolj drznih arhitektur. Za njegov slog so značilne nepravilne oblike, kovinske fasade, ki lahko delujejo kot zmečkanine.
Leta 1989 je prejel Pritzkerjevo nagrado, najvišje priznanje v arhitekturi. Še desetletje je minilo, da je zaživel nemara njegov najbolj znani projekt, Guggenheimov muzej v Bilbau, ki mu je prinesel mednarodno priznanje in slavo. Muzej si je zamislil kot dinamično strukturo, oblečeno v titanove plošče, steklo in apnenec, ki simbolizira prehod mesta iz industrijske preteklosti v sodobno kulturno središče.
Muzej je poskrbel za fenomen, ki so ga poimenovali efekt Bilbao. V prej neprivlačno industrijsko baskovsko mesto je privabil obiskovalce z vsega sveta. Gehryjeva stavba je dokaz, kako lahko arhitektura preoblikuje kraj.
Med njegove mojstrovine sodijo tudi Banka DZ v Berlinu, oblikoval je paviljon Jay Pritzker v parku Millennium v Chicagu in most BP, ki povezuje par Millennium in park Maggie Daley. Tu sta še Beekmanov stolp v New Yorku in muzej ter kulturni center v Parizu Fundacija Louis Vuitton.
Poučeval je tudi na univerzah Yale in Columbia.
