Kot je tradicija, bo Gallusova dvorana Cankarjevega doma nocoj ob 20. uri gostila državno proslavo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, na kateri bodo slavnostno podeljena tudi najvišja nacionalna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta tokrat prejela koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada, namenjene pomembnim umetniškim dosežkom, ki so bili ustvarjeni v zadnjih treh letih, pa skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, filmski režiser in direktor fotografije Gregor Božič, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak.
Pogled skozi oči Bogomile
Nagrade jim bo izročila Zdenka Badovinac, predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki bo tudi slavnostna govornica, umetniški del proslave pa bo ponudil nov pogled na Prešernovo epsko pesnitev Krst pri Savici, ki ga avtorsko podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Temeljno delo slovenske poezije, prvič objavljeno pred 190 leti, bo zaživelo v obliki scenskega dogodka z naslovom Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, Prešernov Krst pa bo v njem interpretiran z vidika protagonistke Bogomile; pri tem bo v ospredje postavljen njen ženski pogled na krvavo morijo in nasilno podjarmljenje Slovencev v srednjem veku. Drama spreobrnitve ter prestopa Bogomile v krščansko vero bo na dogodku uprizorjena skozi pesniški in vizualni jezik dveh umetnikov iz različnih časov ter svetov, nemškega sakralnega pesnika, filozofa in teologa iz 9. stoletja Hrabana Mavra in v Trstu rojenega pionirja računalniške umetnosti Edvarda Zajca.
Kot pojasnjujejo ustvarjalci, Bogomilina odpoved veri staršev ter odločitev za krščanstvo ni izdaja, temveč žrtvovanje za takšno prihodnost, v kateri o usodi posameznika in skupnosti ne bo več odločal meč, temveč vera v svobodo, mir, ljubezen in spravo.
O sili, ki preoblikuje vse
»Če sem leta 1986, ob koncu drugega tisočletja, skupaj z Edo Čufer in Miranom Moharjem v Krstu pod Triglavom prepoznal stoletno prekrstitev iz figurativne v abstraktno umetnost, torej iz mimezisa v antimimezis, danes pred seboj vidim milenijsko prekrstitev kot prehod iz pigmentne pike v piksel. Svet se spreminja v algoritem – digitalno orodje je že postalo naše okolje,« pravi Dragan Živadinov, sicer lanski Prešernov nagrajenec. »Ko gledamo dramo, sledimo smislu; ko gledamo melodramo, sledimo sreči. Doslej je bil Krst pri Savici največkrat razumljen kot nacionalna in moška tragedija poraza, v tem scenskem dogodku, ki se osredotoča na Bogomilino dramo, pa bomo spremljali njeno spreobrnitev v krščanstvo, ko izbere ljubezen. Ljubezen je največja sila, ki preoblikuje vse.«
V uprizoritvi, ki je posvečena Edvardu Zajcu in tržaški historični avantgardi, bodo nastopili igralka Nataša Keser, na Danskem živeči igralec z mednarodnim opusom Zlatko Burić, igralca Luka Grbić in Blaž Šef, Vokalna skupina Domen pod umetniškim vodstvom Karmen Banko, Oktet Filozofske fakultete, tolkalni kvartet in Ivan Lotrič. Glasbena vodja predstave je Tjaša Ribizel, koreografinja Mateja Rebolj, lektor je bil Jože Faganel, video je oblikoval Gregor Mesec, grafiko Boris Balant, svetlobo Janez Kocjan, zvok pa Vjekoslav Mikež; avtor videoportretov nagrajencev je Igor Zupe. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati tudi na prvem programu Televizije Slovenija, prvem in tretjem programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.