Slavni avstrijski pisatelj je v stanovanju številka 71 na naslovu Hallam 49 prebival tri leta. "Stefan Zweig, 1881–1942, avstrijski pisatelj, je živel v stanovanju 71, 1936–1939," piše na plošči, ki so jo postavili pod okriljem organizacije English Heritage, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ploščo so namestili v okviru programa Blue Plaques, s katerim si v Združenem kraljestvu prizadevajo počastiti povezave med pomembnimi osebnostmi in stavbami, v katerih so ti posamezniki živeli in delovali.
Zweiga so sodobni bralci večinoma pozabili, a v svojem času je bil pomembna literarna osebnost in med najbolj prevajanimi avtorji na svetu. Njegovo življenje in delo sta bili tudi navdih za film Grand Budapest Hotel režiserja Wesa Andersona iz leta 2004.
Naslov, na katerem je prebival, je bil vključen v tajni seznam, ki je vseboval imena približno 2800 politikov, pisateljev, znanstvenikov, beguncev, novinarjev in drugih, ki so veljali za sovražnike nacističnega režima. V primeru invazije na Veliko Britanijo bi bil pisatelj med najvidnejšimi tarčami t. i. črne knjige nacistov.
Kot je povedala zgodovinarka Susan Skedd, je Zweigovo duševno stanje med bivanjem v Londonu, kjer je živel tudi na več drugih naslovih, nihalo. "Njegova pisma govorijo o tem, koliko tolažbe je dobival iz Londona, a dejstvo, da Britancev vojna na splošno ne moti, ga je jezilo," je navedla.
Po njenih besedah ga je zbiranje gradiva za avtobiografijo Včerajšnji svet spodbudilo tudi k razmišljanju o izgubljenem svetu preteklega življenja na Dunaju, ki ga je zapustil leta 1933.
V času, ko je živel v ulici Hallam, je Zweig napisal in objavil roman Nestrpnost srca, med njegovimi deli pa sta tudi Neznankino pismo in 24 ur v življenju ženske, ki sta prevedeni v številne jezike. Septembra 1939, ko je v Evropi izbruhnila vojna, je na londonskem pokopališču Golders Green opravil pogrebni govor za soizgnanca, psihoanalitika Sigmunda Freuda.
Anderson je v videosporočilu ob odkritju plošče povedal, da za Zweiga ni nikoli slišal, dokler ni naletel na izvod knjige Pazite se usmiljenja. To ga je spodbudilo, da je takoj poiskal drugo njegovo delo Omama preobrazbe, ki je izšlo posthumno. Za film Grand Budapest Hotel je ukradel elemente iz obeh knjig, lik, ki ga je odigral Ralph Fiennes, pa je bil v veliki meri zasnovan po Zweigu.
Čeprav je našel zatočišče v Londonu, pisatelj ni doživel srečnega konca. Njegova kasnejša dela so črpala iz njegovih izkušenj z razseljenostjo in kulturno izgubo. Leta 1940 je odšel v New York in se kasneje naselil v Braziliji, kjer je leta 1942, dan po končani avtobiografiji, skupaj z ženo storil samomor s pomočjo uspaval.
