V Narodnem muzeju Slovenije (NMS) so včeraj javnosti pokazali vojaško suknjo avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I., ki jo je uradno v dar, neuradno pa za denar leta 1913 dobil predhodnik NMS Kranjski deželni muzej. Leta 1969 je bila uniforma skupaj s še nekaj sto drugimi predmeti posojena v Pokrajinski muzej Maribor, ob sedanjih pripravah na prihajajočo oktobrsko razstavo v NMS Znameniti Slovenci in njihova odlikovanja pa jo je med predmeti, ki so bili namenjeni vrnitvi NMS, prepoznal direktor NMS dr. Pavel Car. Cesar je po njegovih besedah večino časa preživel v uniformi, saj je bil po činu prvi vojak monarhije, imel pa je več vrst feldmaršalskih uniform. Ta v NMS je bila očitno namenjena proslavam. »Po petih našitih vrvicah na levi strani prsi lahko sklepamo, da je bil suknjič nošen tudi po letu 1908, ko je cesar ob 60-letnici vladanja prejel vojaški jubilejni križec,« je še povedal direktor.
Nesporno cesarjeva
Vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije mag. Darko Knez je pokazal muzejsko dokumentacijo, ki izpričuje, da je uniforma res pripadala cesarju. Evidentirano je namreč, da je pred 109 leti Franz pl. Stefenelli iz Gradca, pripadnik cesarske plemiške telesne straže, takratnemu kranjskemu muzeju podaril cesarjevo vojno suknjo, jermen za sabljo, porte épée oziroma pas za orožje in tri mesece pozneje še vojaške hlače. Iz dopisa takratnega direktorja muzeja Josipa Mantuanija je razvidno, da je graški mecen želel muzeju podariti še eno, feldmaršalsko suknjo, do česar pa ni prišlo. Darko Knez: »Četudi je predmete podaril, je zanje prejel plačilo. Za vse predmete je prejel 190 kron, od tega za suknjo 100 kron, za hlače pa 25 kron. Želja mecena je bila, da se dar javno ne objavi, kar danes odpira več vprašanj. Ker je bil cesar leta 1913 še živ, se očitno ni spodobilo, da Stefenelli cesarjev dar podarja ali celo prodaja naprej. Predmetov pa ni odnesel v graški muzej, morda zato, ker se je rodil v Ljubljani in je bil to njegov 'poklon' rojstnemu mestu.«
Marko Ličina iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije je uniformo opisal kot »paradno uniformo imetnika polka«. Kronane glave in zaslužni generali so uniformo poveljnika imeli pravico uporabljati vedno, ko niso imeli drugih uradnih funkcij. Kroj temno modrega suknjiča in svetlo modrih hlač nam pove, da gre za pehotni polk iz avstrijskega dela avstro-ogrske monarhije. Zlati trak s po tremi vezenimi srebrnimi zvezdicami na vsaki strani pokončnega ruskega ovratnika označuje čin polkovnika, kombinacija zlatih gumbov ter temnordeče polkovne barve ovratnika in manšet pa šlezijski pehotni polk št. 1 cesarja Franca Jožefa I.
Krojena po meri
Po etiketi v notranjosti suknjiča se da razbrati, da je bil izdelan leta 1907 v znani dunajski krojaški delavnici Antona Uzla. V Avstriji hranijo več cesarjevih uniform, ki jih je izdelal isti krojač. Za izdelavo suknjiča je bilo uporabljeno najboljše volneno blago (v temnomodri barvi), za podlogo pa najfinejša svila (v bež odtenku). Zanimivo je, da je enako uniformo cesar nosil leta 1911 na poroki bodočega cesarja Karla Franca Jožefa in princese Cite Burbonsko-Parmske v Schwarzauu, ki je bila dokumentirana s fotografijami in celo na filmski trak. Uniforma je nedvomno enaka, ali je ista, kot jo hrani NMS, pa ne morejo z gotovostjo trditi.
Zaradi kakovosti materiala se je suknja odlično ohranila, zelo slabo pa jo je skozi leta odnesla svilena podloga v bež odtenku, ki bo v prihajajočih mesecih deležna temeljite restavratorske obdelave, kot je povedala dr. Eva Ilec iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. »Preliminarni restavratorski poseg smo že opravili, da smo zaščitili krhko svileno tkanino pred nadaljnjimi poškodbami. Za postavitev na oktobrski razstavi pa bo treba cesarjevo suknjo ponovno odpeljati v konservatorsko-restavratorsko delavnico ptujskega muzeja, kjer bo Marina Čurin izvedla še postopek barvanja novega tekstilnega materiala in šivanja. Skupaj bo restavratorskih posegov za 500 ur dela.«
Raziskovalci se niso posebej ukvarjali s cesarjevo postavo, tudi na Dunaju ne, se pa iz velikosti suknjiča da sklepati, da je bil cesar Franc Jožef I. prej drobnejše kot obilnejše postave ter prej nižje kot višje rasti.
