V desetih zgoščenih mesecih se je samo v okviru uradnega programa zvrstilo 870 dogodkov oziroma dvakrat več, kot so sprva načrtovali. S spremljevalnim programom se je število kulturnih prireditev povzpelo nad 1600, skupno jih je obiskalo približno 1,6 milijona ljudi. Šlo je za največji projekt v zgodovini Nove Gorice, ki je poleg kulture in povezovanja v mesto prinesel tudi več kot 200 milijonov evrov vredne infrastrukturne naložbe. Ponudba je bila v celoti gledano obilna, sploh glede na razmeroma skromna programska in režijska sredstva (manj kot 20 milijonov evrov v petih letih), v primerjavi z drugimi kulturnimi prestolnicami.
Preberite še:
Kultura kot gonilo bodočega razvoja
V njej tudi ni manjkalo presežnih in edinstvenih dogodkov, končne učinke gostega, a hkrati vseeno začasnega »kulturnega tkiva« pa bo nemara mogoče resneje oceniti šele čez čas. Na petkovi slovesnosti sta mesti skupaj z nemškim Chemnitzem naziv evropska prestolnica kulture predali Trenčinu (Slovaška) in Ouluju (Finska). Sledila je brezmejna zabava, ki je še enkrat združila glasbo, umetnost in ljudi z obeh strani meje. »Želim si, da to ni le en trenutek v zgodovini obeh Goric in da se bo vsaj kaj od tega še nadaljevalo, da bo tudi drugo leto še ostalo kaj denarja za kulturo,« je povedala ena od obiskovalk petkove prireditve. Oba župana zagotavljata, da bosta mesti kulturni prestolnici še naprej. »Letošnje leto je bilo leto začetka naše skupne prihodnosti, pravzaprav trening za leto 2026,« je znova poudaril goriški župan Rodolfo Ziberna.
