Pregledna razstava Preteklost v rokah prihodnosti, ki so jo v prostorih našega nacionalnega arhiva na Poljanski cesti 40 v Ljubljani odprli ob sedemdesetletnici delovanja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva RS, popelje obiskovalce v praviloma prikriti svet ohranjanja arhivske kulturne dediščine in ob tem predstavlja številne dragocene predmete, ki so javnosti sicer le redko dostopni.
Začetki Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva RS segajo v leto 1956, ko je najprej zaživel kot oddelek v takratnem Muzeju narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije (danes nosi ime Muzej novejše zgodovine Slovenije), konservatorsko-restavratorski oddelek pa se je pozneje, leta 1980, pridružil tedanjemu Arhivu SR Slovenije oziroma sedanjemu Arhivu RS. Do danes se je razvil v osrednji slovenski center na področju preventivnega varstva in najzahtevnejših konservatorsko-restavratorskih posegov na arhivskem gradivu.
Razstava je zasnovana kot pripoved o razvoju stroke, vrhunskem znanju ter tudi odgovornosti, ki jo v sodobnem času nosi devet zaposlenih konservatork-restavratork: te z različnimi strokovnimi pristopi rešujejo neprecenljivo arhivsko, knjižnično in muzejsko gradivo, od dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, listin na pergamentu, voščenih pečatov in zemljevidov do načrtov ter umetniških del na papirju. S svojim delom se današnja generacija konservatork-restavratork postavlja ob bok številnim posameznikom, ki so skozi sedem desetletij zaznamovali razvoj centra in ga oblikovali v osrednje slovensko konservatorsko-restavratorsko središče za pisno dediščino.
Redka priložnost za ogled
Posebnost razstave je, da prvič celoviteje postavlja na ogled nekatere dragocenosti, kakršne po opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih praviloma tiho počivajo v arhivskih depojih. Obiskovalci se lahko od blizu srečajo z dediščino, nastalo med 9. in 21. stoletjem, ter spoznajo tudi, kako strokovni posegi materialu vdihnejo novo življenje in mu zagotovijo obstoj za bodoče rodove.
Med osrednjimi eksponati izstopa fragment prepisa pastoralnega besedila papeža Gregorja Velikega iz druge četrtine 9. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni dokument v slovenskih arhivih; zapis v karolinški minuskuli južnonemške pisne šole se je ohranil predvsem zato, ker je v župniji Trbovlje dolgo služil kot ovitek za poročno matično knjigo. Nič manj pomembna pa ni niti ustanovna listina cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki iz leta 1249 z obojestranskim pečatom; dragocena srednjeveška pergamentna listina je na tokratni razstavi predstavljena skupaj z inovativno rešitvijo. Strokovnjaki so namreč z uporabo 3D-tehnologije in silikonskih kalupov izdelali repliko pečata in faksimile listine na pergamentu za slepe in slabovidne obiskovalce, kar jim omogoča spoznavanje slovenske kulturne dediščine prek otipa.
Razstava osvetljuje tudi kompleksne tehnične izzive reševanja vezanega gradiva in načrtov. Urbar gospostva Brdo pri Kranju (1705–1718), primer vezave v tehniki »dolgega šiva«, so insekti skoraj popolnoma uničili – a so ga v konservatorsko-restavratorskem centru rešili z napravo za dolivanje celuloznih vlaken, s katero so takrat prvič dopolnili razslojene opore iz lepenke. Posebno mesto na razstavi imajo tudi arhivske knjige iz 19. in 20. stoletja z značilno vzmetno konstrukcijo hrbta, ki omogoča popolnoma plosko razpiranje teh težkih zvezkov, med zanimivimi in dragocenimi viri za raziskovanje narodnoosvobodilnega boja pa je denimo ožgano gradivo Sedmega korpusa NOV in POS (1943–1945), ki je bilo med vojno skrito v Kočevskem rogu ter v povsem zadnjem trenutku rešeno pred požigom. Obiskovalci si lahko ogledajo zahteven postopek reševanja močno ožganega, krhkega papirja.
Vpogled v zapletene procese
Pregled dopolnjuje še obsežna zbirka srebrovo-želatinskih negativov na steklu in poliestrskih folijah Geodetske uprave Republike Slovenije z več kot 12.000 negativi, ki ponuja priložnost za vpogled v prostorski razvoj na naših tleh, a prikazuje tudi postopke čiščenja srebrovega zrcaljenja in reševanja zdrobljenega stekla. Pestrost delovanja konservatorsko-restavratorskega centra skozi čas pa potrjuje stenski kolaž plakatov, ki prikazuje vrsto odmevnih in zahtevnih projektov, ki so jih centru zaupali slovenski in tuji arhivi, muzeji, knjižnice in zasebniki.
Posebno doživetje ponujajo videovsebine – obiskovalci lahko denimo skozi dokumentarno-igrano filmsko zgodbo Biblija oživljena (RTV Slovenija, 2013) raziskujejo natančno restavriranje slovite Dalmatinove Biblije (1584) –, poleg njih pa razstavo dopolnjujejo tudi vodstva, javne predstavitve in digitalna publikacija. V ozadje celotnega konservatorsko-restavratorskega postopka − od stanja pred posegom do izbire materialov in natančnih izvedbenih korakov – lahko obiskovalci pokukajo tudi z uporabo QR-kod, nameščenih ob eksponatih. Postavitev so pripravile mag. Blanka Avguštin Florjanovič, Marjana Cjuha, Stanislava Grkman, Darja Harauer, Mateja Kotar, Nataša Petelin, Lucija Planinc, Anja Props in Tatjana Rahovsky Šuligoj, ki je tudi avtorica idejne zasnove razstave.