Avtoričina pot izobraževanja, kot kasneje njeno ustvarjalno življenje, je bila široka. Po diplomi iz kostumografije in modnega oblikovanja na Neue Kunstschule v Zürichu je končala še študij še na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Magistrirala je na ljubljanski AGRFT in nato leta 2007 doktorirala iz humanističnih znanosti (kostumografija, umetnost) na kölnski Fakulteti za humanistične študije.
Že v času študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je posnela svoj prvi dokumentarno-igrani film Kobilca – Portret slikarke (2008). V pripravah na film je v sodelovanju s številnimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki izvedla znanstveno raziskavo o mednarodnem študiju in življenju slikarke Ivane Kobilca, napisala scenarij in film tudi režirala. Za igrane prizore v filmu pa je ustvarila tudi kostume in scenografijo. Premierno je bil film prikazan na prvem programu RTV Slovenija 6. februarja 2008, na televizijskem festivalu Prix Italia 2008 in 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film je bil nominiran za viktorja.
Filmski portret Alme Karlin
Leta 2009 je nastal celovečerni dokumentarno-igrani film Alma M. Karlin – samotno potovanje, za katerega je na 12. Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljšo kostumografijo in posebno priznanje za najboljši dokumentarni film. Almo Karlin je, kot so zapisali v Slovenskem filmskem centru (SFC), predstavila slovenskemu občinstvu kot znano in po svetu cenjeno umetnico 20. stoletja, o kateri so v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja pisali številni ugledni časopisi. Frelihova je za film raziskovala v slovenskih in tujih arhivih. Posnet je bil v Evropi (Benetke, Dunaj, Celje, Ljubljana, London), Aziji in ZDA.
Isto leto je posnela polurni potopisni film Indijska dežela Gujarat, ki je spontano nastal v Indiji, ko so se s filmsko ekipo navduševali nad lepotami te dežele. To je bil njen tretji dokumentarni film, pri katerem je poleg režije podpisala tudi scenarij.
Vstop v operno režijo
Pravljična opera Obuti maček Césara Cuia iz leta 2015, za katero je poleg uprizoritvenega koncepta ustvarila celostno scensko in kostumsko podobo, predstavlja njen debi na področju operne režije.
Leta 2016 je nastal celovečerni dokumentarno-igrani film Ita Rina – Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood o prvi slovenski igralki, ki je zaslovela po vsem svetu. Oktobra 2015, ko je pripravljala gradivo za film, je kot so še zapisali v SFC, v Londonskem arhivu našla dva neodkrita filma z Ito Rino – Kralj valčka in Zadnja večerja.
Leta 2017 je režirala kratki igrani film Po slovensko, leta 2020 pa se je vrnila k dokumentarno-igrani formi s filmom Lebdenje in ustvarila še en portret pomembne slovenske umetnice – prve slovenske koreografinje Rut Vavpotič, ki je svojo baletno kariero začela leta 1920 v Ljubljani, kasneje pa je plesala v vrsti evropskih baletnih ansamblov in sodelovala s svetovno znanimi koreografi.
Ustvarjalka se je rodila leta 1967 v Mariboru, kjer je tudi umrla.
