V Zagrebu so minuli teden doživeli nekaj, kar je spominjalo na sodni dan: neurje je sredi dneva, v času največje gneče podiralo drevesa, odnašalo strehe, mlinčilo avtomobile... Štirje ljudje so umrli. Uničenje na zgradbah pa je bilo še toliko hujše, ker se je zneslo nad hiše, ki jih še niso obnovili po potresu leta 2020.
Niti najdragocenejše
Med načetimi javnimi zgradbami so tudi takšni arhitekturni biseri, kot je Muzej za umetnost in obrt (MUO), pa Nacionalni muzej moderne umetnosti, kjer je zdaj dež povzročil še dodatno škodo. Zalilo je tudi Muzej mesta Zagreb in Galerije Klovićevi dvori, ki se nahaja v bivšem samostanu in skrbi za pomemben nacionalen in mednarodni razstavni program, četudi imajo z vodo zaradi lege tam več izkušenj: zalila je tako klet in pritličje kot najvišji nadstropji, pred njo pa jim je umetnine uspelo umakniti.
MUO so sicer po potresu izpraznili in je čakal na začetek prenove, tako da je zdaj voda tekla po izpraznjeni zgradbi. A vprašanje je, pravi ravnatelj Miroslav Gašparović, ali se bo namočen strop posušil in zdržal do obnove, ali pa se bo sesul. Umetnine iz tega največjega hrvaškega muzeja - vrednost celotne zbirke, ki je zdaj na različnih lokacijah, ravnatelj ocenjuje na milijardo evrov - so pred dvema letoma odpeljali v začasno hrambo v paviljon na Zagrebškem velesejmu; tja je romal tudi del zbirke Hrvaškega prirodoslovnega muzeja.
Zagrebški velesejem je bil nekoč največje povojno gospodarsko razstavišče, katerega paviljone so projektirali pomembni arhitekti iz vsega sveta in na katerega so bili meščani izjemno ponosni. Nova država pa z njim ni več vedela kaj početi in ga je bolj ko ne prepustila propadu; tega je z rušenjem nameraval dokončati bivši župan Bandić.
Dediščina iz dežja pod kap
Če se je po potresu zdela ideja o tamkajšnjem začasnem depoju za umetnine dobra rešitev, v katero je bilo, seveda ob zagotovilu, da je paviljon vodotesen, poleg najemnine, ki jo plačuje mesto, vloženega izredno veliko dela in denarja (okoli 700. 000 evrov), saj naj bi tam ob nadaljnjih vlaganjih muzej dobil svoj trajni depo, se je zdaj pokazalo, da pred močjo narave ni bližnjic. Zgradba je bila dotrajana in eksponate je voda ujela tudi tam: vsaj trideset odstotkov od 130.000 eksponatov, kolikor jih muzej poseduje – od tekstila do grafik, oblikovalskih in arhitekturnih umetnin – je zalil dež in te zdaj skušajo rešiti s sušenjem. V zgradbi je bila vlaga v minulih dneh 70 - 80 odstotna, kar je za hrambo umetnin seveda nevzdržno. Po direktorjevih besedah je nastala škoda na eksponatih večja od tiste, ki jo je povzročil potres.
Celotno uničenje spravlja ne le vodstva kulturnih ustanov, ampak tudi državljane v obup, saj kaže na to, da niti najdragocenejša umetniška dediščina za politiko enostavno ni več pomembna; narava pa zaradi človeških zlorab vse bolj kaže zobe. In Hrvaška ni izjema, tudi pri nas je sanacija marsikje, tudi zdaj v Drami, napredovala po polževo; dejstvo da je hkrati z Dramo takrat zalilo tudi povsem prenovljeno Moderno galerijo, pa je tudi zgodba zase.
