Konservatorsko-restavratorska transverzala, projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) in Društva restavratorjev Slovenije, se je začela 25. maja in bo po različnih krajih Slovenije trajala do 20. junija. Letošnji program prinaša predavanja, razstave in predstavitve konservatorsko-restavratorskih postopkov, obiskovalcem pa omogoča vpogled v pogosto nevidno delo strokovnjakov, ki skrbijo za ohranjanje predmetov, umetnin in zgodovinskih pričevanj za prihodnje generacije. Ohranjanje dediščine ni zgolj restavriranje poškodovanih predmetov, temveč kompleksen proces raziskovanja, preventive, znanstvene analize in skrbnega načrtovanja.
Transverzala poteka od leta 2007 in povezuje različne muzeje, galerije, izobraževalne ustanove in strokovnjake. Idejna vodja projekta je prof. mag. Tamara Trček Pečak z ALUO, letos pa ji pri koordinaciji pomagajo Petra Juvan iz Muzeja športa, Ana Sterle iz MG+MSUM in Ajda Purger iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran-Pirano.
Med zemljo in zlatom
Nekateri dogodki so se v okviru transverzale že zgodili, eden osrednjih pa se še bo – razstava oddelka za restavratorstvo ALUO Med zemljo in zlatom bo na ogled od 11. do 28. junija v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani in bo obiskovalcem približala procese nastajanja, propadanja in konserviranja umetniških del skozi taktilne modele, tehnološke študije in didaktične pripomočke. Posebej se bodo posvetili slikam na lesu iz obdobja gotike in renesanse ter predstavitvi plasti, iz katerih so umetnine sestavljene. Med razstavljenimi vsebinami bodo tudi študije detajlov slike Sveto sorodstvo mojstra iz Zpisa, ene najpomembnejših umetnin tega obdobja pri nas, ki se je letos iz Narodnega muzeja Slovenije preselila v Narodno galerijo.
Ajkčeva skrinjica pa nastaja v okviru interdisciplinarnega projekta Projektno učenje študentov v delovno okolje 2026, kot didaktični pripomoček za otroke in obiskovalce muzejev, saj na razumljiv način prikazuje postopke nastajanja slik na platnu in lesu ter konservatorsko-restavratorske posege ob najpogostejših poškodbah. Razstava bo odprla še vprašanje louvrskih odlitkov, ki jih je Narodna galerija pridobila leta 1927 za izobraževalne namene. Odlitki antičnih kipov so bili pozneje razdeljeni med različne ustanove, njihovo stanje pa se je skozi desetletja slabšalo.
Razstavne vsebine bodo dopolnjevali video materiali, prilagojeni različnim generacijam in ranljivim skupinam obiskovalcev. Organizatorji želijo s tem poudariti, da konserviranje-restavriranje ni zgolj tehnično delo, ampak interdisciplinarno področje, ki povezuje umetnost, zgodovino, kemijo, fiziko in številne druge vede.
Znanost v službi restavriranja
Muzej Velenje se bo transverzali pridružil 17. junija ob 18. uri s predavanjem Iz konservatorsko-restavratorskega ateljeja: odstranjevanje laka, ki bo potekalo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Konservatorka-restavratorka Maja Pečnik bo predstavila primer odstranjevanja neprimernih lakov s slik ter pomen vključevanja znanstvenih metod v konservatorsko-restavratorsko stroko.
V okviru evropskega raziskovalnega projekta Greenart so strokovnjaki izvajali testiranja različnih materialov in sistemov za zadrževanje topil pri odstranjevanju zaščitnih lakov. Pred posegom so s slike odvzeli materialne vzorce, jih pregledali pod mikroskopom in s pomočjo infrardeče spektroskopije analizirali sestavo materialov. Pomemben del raziskave je sodelovanje med različnimi ustanovami. Pri projektu so sodelovali ALUO, Restavratorski center ZVKDS in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Z elektronsko mikroskopijo so analizirali stanje površine slike in učinkovitost posameznih postopkov, kar je omogočilo natančnejše odločitve pri izbiri konservatorskih metod.