Sredi februarja letos je bilo v Amazonovi trgovini z e-knjigami Kindle več kot 200 knjig, katerih avtor ali soavtor je Chat GPT, in njihovo število dnevno narašča, je poročal Reuters. Programu pa ni tuj niti slovenski jezik. »Zajček je bil zelo prijazen in se je odločil, da bo Ani pomagal raziskovati gozd. Skupaj sta se sprehajala skozi gozd in Ana je videla toliko čudovitih stvari,« se glasi izsek iz besedila, ki ga je Chat GPT ustvaril, ko smo mu ukazali, naj napiše otroško pravljico v slovenskem jeziku.

»Jezikovni model, ki ga uporablja Chat GPT, temelji na množici 570 gigabajtov besedil iz knjig, Wikipedije, znanstvenih člankov in drugih besedilnih virov na spletu. Vse, kar nam odgovori, je zaporedje najbolj verjetnih besed, ki sledijo našemu ukazu,« je pojasnil profesor na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Mladen Borovič.

Kljub množici gradiva, iz katerega črpa ideje, pa je med angleškimi in slovenskimi različicami zgodb, ustvarjenih s Chat GPT-jem, pomembna razlika. Pri pisanju v slovenščini program namreč dela več jezikovnih napak. Po Borovičevih besedah je glavni razlog zanje velika morfološka bogatost jezika, ki ga je posledično težje računalniško obdelati kot, denimo, angleškega. »Rezultat tega so jezikovne napake, ki jih v odgovorih aplikacij, kot je Chat GPT, največkrat opazimo pri sklanjatvah in spreganju. Problematična je tudi raba dvojine,« je razložil Borovič. Pričakujemo pa lahko, da bo Chat GPT slovenski jezik sčasoma obvladal enako dobro, kot že obvlada angleškega, je povedal. Ob tem je dodal, da metode, s katerimi bi lahko preverjali, ali je avtor določenega besedila Chat GPT, obstajajo, a še niso zanesljive.

»Stvar je zabavna in obenem strašljiva,« pa je o umetni inteligenci, ki jo je že preizkusila, dejala mladinska pisateljica in članica Društva slovenskih pisateljev Majda Koren. Med uporabo Chat GPT-ja je sicer zaznala, da se program pri vseh poskusih in rešitvah drži enakih vzorcev: »Njegove zgodbe so si podobne tako, kot so si podobni vsi ceneni romani, v katerih izkušeni bralec zlahka predvidi zaplet in razplet pripovedi,« je ocenila. Vendarle pa Chat GPT dojema kot pripomoček, s katerim si pisatelj lahko pomaga pri razvijanju besedila oziroma ideje, pri čemer ni nujno, da upošteva vse njegove nasvete. »Predloge lahko izboljša, spremeni ali dopolni. Vzame le tisto, kar mu je še posebej všeč, ostalo pa zavrže. Recimo, da s tem pospeši proces pisanja, saj mu program že navrže nekaj idej,« je pojasnila.

Po predvidevanju Korenove bo Chat GPT delovni postopek ustvarjalca, ki se igra z besedami in zgodbami, precej spremenil. Nekateri deli ustvarjanja se bodo skrajšali, zato bo več časa za preizkušanje raznolikih različic. A hkrati je izpostavila, da še ne moremo zares vedeti, koliko prednosti in slabosti bo prinesla njegova uporaba. Pisateljica je glede programa prepričana le, da je popolni propad slovenskega človeškega pisateljstva zaradi sposobnosti umetne inteligence najhujši možen scenarij: »Vseeno menim, da smo ljudje bolj ustvarjalni in premoremo več domišljije kot umetna inteligenca,« je zatrdila Korenova.

Čeprav je Chat GPT namenjen individualni uporabi, pa vpliva tudi na širšo družbo. Odsev sveta, v katerem živimo, so med drugim vsebine, ki jih umetna inteligenca ustvarja, pogoji, pod katerimi te nastajajo, ter podatki o tem, kdo ima dostop do orodij umetne inteligence in kdo financira njihov razvoj. Chat GPT moramo zato »kritično umestiti v okvir tehnologije, ki ne nastaja v praznem prostoru, temveč znotraj kapitalističnega razvoja«, je povedala kulturologinja in doktorica filozofije Nina Cvar z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Prav tako umetna inteligenca sodi v izhodišče premisleka o pomenu človeškega, na primer v kontekst, v katerem delovne procese vodi moč kapitalizacije, ki delovno silo usmerja k vsebinam, ustvarjenim z orodij umetne inteligence, je izpostavila. Vseeno pa je, tako Cvarova, pomembno razumeti, da so besedila, ustvarjena z umetno inteligenco, kljub podobnosti s človeškim pisanjem sintetična in standardizirana. »Jezikovni modeli, kot je Chat GPT, jezika ne razumejo tako, kot ga razumemo ljudje, obenem pa človeški um ne deluje enako kot umetna inteligenca,« je pojasnila.

Pri tem se je sklicevala na mnenjski tekst profesorjev lingvistike dr. Noama Chomskega in dr. Iana Robertsa ter direktorja za področje umetne inteligence v raziskovalno-tehnološkem podjetju dr. Jeffreyja Watumulla, ki ga je marca letos objavil New York Times. Avtorji so v njem ugotovili, da človeški um v nasprotju s Chat GPT ni okoren statistični mehanizem za ujemanje vzorcev, ki iz kupa podatkov prenese najverjetnejši pogovor ali odgovor na vprašanje. »Je presenetljivo učinkovit, celo eleganten sistem, ki obdeluje majhne količine informacij. Ne stremi k sklepanju o surovih povezavah med podatki, ampak k razlaganju,« so sklenili Chomsky, Roberts in Watumull.

Chat GPT tako ni popolni dvojnik človeških miselnih sposobnosti, a je med ljudmi, predvsem zaposlenimi v kreativnih poklicih, kakršen je tudi pisateljski, vseeno povzročil preplah glede nadomestljivosti. Po oceni kulturologinje in filozofinje njihov strah ni neutemeljen: »Pričakujemo lahko, da bodo orodja, kot je Chat GPT, zlasti v kreativnih poklicih, pospešila delovne procese, v katerih bo človekovo delovanje izgubljalo bistvo.« A hkrati je dodala, da je »bistvo kreativnih poklicev drugačno od delovanja orodij umetne inteligence, zato ni pričakovati, da bodo kar izrinjeni«.

Prisotnost človeškega faktorja v kreativnih poklicih bodo med drugim ohranjali nesamoumevnost dobrega delovanje aplikacij ter pogoji delovanja človeškega uma in posebnosti človeškega. Zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da se kapitalizem ne bo odrekel dobičku, ki ga omenjeni poklici ustvarjajo. Ker Chat GPT lahko odgovori na marsikatero vprašanje, pa ni odveč razmisliti tudi o posledicah, ki jih bo imel na splošne medčloveške odnose, ne le poklicne. Cvarova meni, da bodo orodja umetne inteligence nanje vplivala toliko, kot jim bomo ljudje pustili. »Pustili oziroma prepustili pa se jim bomo, če ne bomo interdisciplinarno analizirali kontekstov, pomenov ter družbenoekonomskih in političnih pogojev njihovega delovanja,« je opozorila.

Izzive, povezane s Chat GPT in podobnimi tehnologijami, moramo v resnici dojemati kot vprašanja o aktualni svetovni družbeni obliki. O obliki, ki je trenutno socialno in okoljsko kratkovidna ter krivična, neenakosti pa ne zmanjšuje, pač pa jo poglablja, je zaključila sogovornica.