Slovenski arhitekt Jože Plečnik je v Prago prišel leta 1910, ko je prevzel profesuro na tamkajšnji umetnoobrtni šoli. Bil je ugleden profesor, neizbrisno pa je pustil sledi tudi v arhitekturni zgodovini Prage. Leta 1920 je začel urejati praški grad, najprej njegov južni vrt, nato pa je postal grajski arhitekt in v dialogu s predsednikom in ustanoviteljem republike Tomašem Garriguom Masarykom ter njegovo hčerjo Alice Masarykovo uredil zunanjost in grajske vrtove. Podobo gradu je pomembno predrugačil, in to v času, ko se je nova država, ustanovljena leta 1918, preoblikovala in je potrebovala nove simbole. Plečnik je denimo prispeval tudi k podobi ograde v letni rezidenci predsednika republike v Lanih.
Dopolnitev izvirne razstave
Plečnik je bil pomemben dejavnik v arhitekturni zgodovini Prage in tega so se tam spomnili pred tridesetimi leti, ko so postavili razstavo z naslovom Jože Plečnik – Arhitektura za novo demokracijo. Zanimivost je, da so jo postavili na praškem gradu, ki so ga v celoti spremenili v velik razstavni prostor, razstavo pa si je ogledalo več kot 50.000 obiskovalcev. Pozneje je obiskala še druga evropska in svetovna mesta, s tem pa Plečnikovo delo postavila v mednarodni kontekst. V spomin na ta kulturni meddržavni dogodek so postavili razstavo v Atriju ZRC.
Izvirna praška razstava je bila zasnovana kot sprehod skozi 35 postaj, ki so obiskovalce vodile po prostorih in lokacijah, povezanih s Plečnikovimi posegi na gradu. Medtem ko ljubljanska jubilejna postavitev predstavlja vseh 35 ključnih postaj prvotne razstave, hkrati vključuje tudi nekatere dele gradu, ki jih je Plečnik ravno tako prenovil, vendar leta 1996 obiskovalcem niso bili dostopni – seveda vse skozi fotografije, načrte in izčrpne opise Plečnikovih posegov. Spoznamo tudi, kako je do prenove sploh prišlo, kdo so bili sodelujoči, kako so projekt zasnovali in ga izvedbeno izpeljali, pa tudi, kako je širša javnost te posege pozneje sprejela. Na razstavi v Atriju ZRC gre torej za vpogled tako v Plečnikovo delo na praškem gradu kot tudi v okoliščine nastanka projekta, ki je pomenil pomembno prelomnico za nadaljnje raziskovanje in vrednotenje njegove dediščine.
Medkulturna vloga
Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek, veliki poznavalec Plečnika, meni, da je bil čas, ko so postavili praško razstavo, izjemen in da dogodka ni mogoče ponoviti; ni šlo samo za ogled razstavljenih objektov, ampak je bilo v ozadju veliko pomembnih ljudi, ki so projekt zasnovali in izpeljali. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar dodaja, da so Prelovška k sodelovanju pri postavitvi aktualne razstave pritegnili zato, ker je svoje življenje praktično posvetil raziskovanju Plečnika, v preteklosti je bil tudi predstojnik Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU. Ob predstavitvi projekta so izpostavili tudi njegovo povezovalno meddržavno in medkulturno vlogo.
Tudi jubilejna razstava je nastala na pobudo druge strani, veleposlaništva Češke republike v Ljubljani. K ideji so pritegnili ZRC SAZU, ki je kot osrednji partner zagotovil strokovno podporo, produkcijo in razstavni prostor. Plečnikova dela v Ljubljani so od leta 2021 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.