Ministrstvo za kulturo je prejemnike razpisnih sredstev za izvajanje programov in projektov na področju kulture, pretežno gre za nevladne organizacije in samostojne kulturne delavce, včeraj v dopisu pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo več zahtevkov za izplačila na podlagi sklenjenih pogodb – kot so zapisali na Maistrovi, so bili namreč seznanjeni s tem, da se začenjajo priprave na rebalans državnega proračuna, pristavili so tudi, da se bodo »zaradi velikega primanjkljaja finančnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo za leto 2026« odobrena sredstva zmanjšala, kakor je to v skladu z določili v pogodbah oziroma javnih razpisih. »O nadaljnjem financiranju bo mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa proračuna, ki bo predvidoma septembra,« so dodali na ministrstvu, ki ga vodi Ignacija Fridl Jarc. Takrat naj bi z aneksi na novo določili višino pogodbenih sredstev.
Ustvarjalci so šokirani
Izvajalci kulturnih programov in projektov so bili nad obvestilom ministrstva osupli. »To preprosto pomeni, da številni ustvarjalci in drugi sodelavci ne bodo pravočasno prejeli honorarjev za svoje že opravljeno delo; organizacije bodo ostale brez tekočih sredstev za poravnavanje obveznosti, številni projekti pa bodo obstali ali pa se bodo morali izvajati z veliko negotovostjo,« se je denimo odzvala Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije, sicer ugledna umetniška ustvarjalka, ki meni, da ukrepa ni mogoče pojasniti zgolj z željo po stabilizaciji javnih financ. »Sredstva za programe in projekte nevladnih organizacij predstavljajo res zanemarljiv delež celotnega proračuna. Finančni učinek takšnega reza bo za državo majhen, posledice za kulturni sektor pa precejšnje.«
Še zlasti je po njenem mnenju sporno, da se breme prenaša na tiste, ki so svoje pogodbene obveznosti že začeli izpolnjevati. »Ko država sredi leta zaustavi izplačila ali zmanjša dogovorjeno financiranje, s tem prizadene ustvarjalce, producente, tehnike, pedagoge ter mnoge druge, ki so svoje delo morda že opravili ali ga izvajajo na podlagi veljavnih pogodb,« poudarja, pri tem pa dodaja, da takšno varčevanje, »ki prinese zanemarljiv prihranek, hkrati pa ogrozi izvedbo kulturnih programov, delovna mesta in zaupanje v državo kot pogodbeno partnerico, ni odgovorno upravljanje javnih financ«.
»Lahko se nam zgodi, da namesto sedanjih odobrenih sredstev prejmemo le polovico ali celo manj – pri čemer pa vse do jeseni ne bomo vedeli, koliko. A medtem je treba projekte realizirati, ne da bi imeli kakršna koli zagotovila, da bomo lahko nastale obveznosti tudi poplačali,« zagatnost položaja opisuje druga producentka. V stiski se je znašlo še več izvajalcev, ki ne vedo, kaj storiti – izvesti že načrtovane in dogovorjene vsebine ter tvegati, da ne bodo mogli plačati sodelavcev ali nastopajočih, ali pa dogodke preprosto odpovedati, seveda prav tako v škodo sebi in občinstvu.
Brez pravne podlage?
Pravna služba Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je prejemnikom obvestil medtem že priporočila, naj pogodbene aktivnosti še naprej izvajajo natanko tako, kot je predvideno v pogodbi, ob tem pa naj tudi zahtevke in poročila pošiljajo v pogodbenih rokih. »Če vas ministrstvo zgolj obvesti, da je seznanjeno s postopkom priprave rebalansa proračuna, to še ni zadostna pravna podlaga za spremembe pri izvajanju programov ter projektov oziroma za zavračanje pravočasnih in pravilnih zahtevkov za izplačilo pogodbenih sredstev,« so jim pojasnili. »Po pogodbah o sofinanciranju imajo ministrstva praviloma res možnost zmanjšati financiranje, če pride do zmanjšanja njihovih proračunskih sredstev – vendar pa mora do tega najprej dejansko priti, hkrati pa zmanjšanje velja šele, ko je sklenjen aneks oziroma pogodba spremenjena.« Kot so dodali, vse do takrat velja izvorna pogodba, ki jo morata spoštovati obe strani. »Če ministrstvo zavrne popoln zahtevek, je sredstva mogoče iztožiti.«
»Pogodbo oziroma program je treba izvajati v celoti oziroma v skladu z odobreno prijavo tudi zato, ker gre lahko v nasprotnem primeru za kršitev pogodbe,« pa so v CNVOS še opozorili producente. »Če torej ne pošiljate poročil in pogodbe ne izvajate naprej, kot je bila podpisana, lahko ministrstvo razveže pogodbo iz razloga, da ne izpolnjujete pogodbenih obveznosti.«
Medtem pa na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da so po natančnem pregledu stanja v proračunu ministrstva ugotovili, da jim »zaradi povečane porabe prejšnjega vodstva ministrstva za kulturo po trenutnih podatkih manjka 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta«, največji primanjkljaj pa naj bi ugotovili na postavki za samozaposlene v kulturi, in sicer 3,9 milijona evrov do konca tega leta.
Maistrova: »Nimamo denarja«
»Pregledali smo vse mogoče prerazporeditve po posameznih postavkah znotraj proračuna ministrstva in uvedli vse ustrezne varčevalne ukrepe znotraj služb ministrstva, žal pa bo treba poseči tudi po zelo neljubih in nepričakovanih ukrepih, ki so posledica pretiranega trošenja prejšnjega vodstva, kot so ustavitev odprtih postopkov razpisov in pozivov za sofinanciranje kulturnih projektov, zmanjšanje sredstev za investicije v javnih zavodih in pa zamik kohezijskih projektov v prihodnja leta zaradi nezmožnosti zagotavljanja lastnega deleža,« trdijo na Maistrovi. Pri tem poudarjajo, da gre za »začasne ukrepe, katerih namen je preprečiti prevzemanje novih finančnih obveznosti brez zagotovljenega proračunskega kritja«, in napovedujejo, da bodo po sprejetju rebalansa proračuna ponovno ocenili razpoložljiva sredstva ter sprejeli nadaljnje odločitve v skladu z zakonodajo in sprejetimi proračunskimi okviri«. Kot pravijo, je cilj teh začasnih ukrepov zagotavljanje »zakonitega, odgovornega in finančno vzdržnega upravljanja javnih sredstev«.
Ob tem ministrstvo opozarja, da so postopki javnih razpisov in pozivov med seboj različni: nekateri so denimo že zaključeni s sklenjenimi pogodbami, drugi so v teku in odločbe še niso bile izdane. »Nadaljnje ravnanje bo zato odvisno od pravnega in dejanskega stanja posameznega postopka ter razpoložljivih proračunskih sredstev po sprejetju rebalansa.«
Prejšnja kulturna ministrica Asta Vrečko razloge ravnanja ministrstva vidi »v ideološkem boju proti kulturi in umetnosti, ne pa v proračunu«, pri čemer je napovedano nižanje sredstev ter neplačevanje pogodbenih obveznosti označila za »politično in ne tehnično odločitev«. »To je napoved obračuna s kulturo in umetnostjo, poskus discipliniranja ter utišanja vseh, ki aktualni vladi niso všeč. V resnici nižanje sredstev ni problem le za kulturne delavce, ki ne bodo dobili plačila, organizatorje, ki bodo morda ponovno primorani zastaviti premoženje, saj so projekti že v teku, ampak vpliva na vse nas – saj bo pomenilo ukinitev številnih kulturnih dogodkov po celotni Sloveniji.« Spomnila je še, da so novemu vodstvu ministrstva nedavno predali najvišja kulturna proračuna v zgodovini države, 282,3 milijona evrov za leto 2026 in 297,8 milijona evrov za leto 2027, pri čemer so na voljo še dodatna sredstva iz različnih drugih virov. »Brez zagotovljenih sredstev ne more biti objavljen niti javni razpis, kaj šele sklenjene pogodbe,« je dodala med drugim. »Že to je zadosten dokaz, da sredstva so.«