Ohranjeno krilo okna z ljubljanske Krisperjeve hiše je zaradi secesijskega motiva dveh obrazov in prepleta črt v oranžni barvi ter zahtevne tehnike jedkanja steklenih plasti pomembna pridobitev za javno zbirko, so zapisali pri MGML. Opominja na pomen Krisperjeve hiše ob današnjem Miklošičevem parku v Ljubljani, ki jo je arhitekt in urbanist Maks Fabiani zasnoval kot vzorčni primer nove mestne palače in ki je zaokrožala nekdaj najlepši secesijski trg v mestu.
Kot so še zapisali, darovano stekleno okno priča o razcvetu secesije v popotresni Ljubljani in je pravi primer lahkotno vihrave podobe findesieclovskih lepotic in valujočih rastlinskih motivov, ki so na brezbarvno jedkanih steklenih plasteh obarvani oziroma prevlečeni z izbranimi odtenki. Gre za dragoceno in redko dediščino, saj je okrašenega jedkanega stekla mestnih palač iz časa okoli leta 1900 malo in je prezrta kulturna dediščina. Ob prenovah je bilo takšno steklo pogosto umaknjeno iz stavb in nato izgubljeno.
Secesija, lokalna različica svetovnega toka art nouveau (nove umetnosti) s prehoda iz 19. v 20. stoletje, je zaznamovala slovensko prestolnico, ko se je tedanji župan Ivan Hribar odločil prenoviti poškodovano mestno središče in je tako postavil temelje sedanjega srednjeevropskega mesta. Po letu 1900 so tudi v Ljubljani gradili meščanske palače v secesijskem slogu. Ena najpomembnejših je Krisperjeva palača z vogalnim stolpičem in lahkotnim cvetličnim okrasjem na fasadi. Njeno gradnjo je naročil odvetnik Valentin Krisper.
Secesijsko obarvano jedkano steklo je okoli leta 1900 tudi v Ljubljani postalo statusni simbol in nepogrešljiv del meščanskega okolja. Meščanska okna s steklom, ki so ga obdelali s postopkom razjedanja steklene površine s fluorovodikovo kislino, so ločevala ugledne prostore notranjščin od uličnega vrveža, so še zapisali v MGML. Ornamenti in figure na okrašenem steklu so krasili velika okna in vrata javnih stavb, zlasti novih kavarn in veleblagovnic.
