Na ustaljena prizorišča po Ljubljani – od lokala Pritličje do klubskih prostorov na Metelkovi – se od jutri do sobote že desetič vrača festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded. Ta bo skozi razprave, predavanja, projekcije in glasbene nastope tokrat naslovil tematiko militarizacije kot logike, ki vse bolj oblikuje sodobno družbo, kolikor se z vojnih območij širi v vsakdanje življenje.
Kakor je spomnila članica festivalske ekipe Barbara Rajgelj, so Grounded prvič pripravili leta 2015, da bi z njim ponudili prostor za večplasten premislek raznih pomembnih vprašanj sodobnosti, redno pa ga prirejajo od leta 2018. »Sprva smo se osredotočali na bolj tehnološke teme, v zadnjem času pa so vsebinski poudarki malce bolj splošni – vendar pa pri tem praviloma odpiramo zlasti tematike, ki se šele nakazujejo oziroma še niso prišle v širšo zavest,« je pojasnila. Diskurzivni program festivala bo tako letos zgoščen okoli sprememb, ki jih širjenje oboroženih konfliktov, vse višji vojaški izdatki in normalizacija pripravljenosti na vojno vnašajo v delovanje in prihodnost družb. »Institucije, ki so bile zasnovane kot zaščita pred uničenjem, ki ga povzroča vojna, so oslabljene ali potisnjene na rob, medtem ko se javna sredstva preusmerjajo v oboroževanje in varnostne režime – to pa ne pomeni le krepitve tako imenovane obrambne sposobnosti, ampak prinaša daljnosežne družbene, gospodarske, ekološke in etične posledice.«
O načinih za spremembo
Kot dodaja ena od sooblikovalk programa, raziskovalka, aktivistka in pisateljica Emina Bužinkić, je kritičen pogled na tovrstne teme nujno potreben, če si hočemo zamisliti prihodnost, ki bo »temeljila na pravičnosti, dialogu in mednarodni solidarnosti« in kjer bo varnost izhajala iz sodelovanja, ne pa iz podpore orožarski industriji. »O militarizaciji običajno govorimo v kontekstu vojne, vendar pa se ta zdaj že izkazuje kot prevladujoči način razmišljanja, ki prehaja tudi v jezik, komunikacijo, šolske programe in oblikovanje javne infrastrukture ter določa raziskovalne in znanstvene prioritete.« Zato po njenem mnenju ni dovolj, če na tovrstne premene le opozarjamo, temveč je treba tudi konkretno opredeliti načine demilitarizacije vsakdanjega življenja.
Letošnja izdaja festivala bo zato zastavljala vprašanja, komu koristi ta militarizirana usmeritev, kdo nosi njene stroške in ali bodo civilne družbe molčale, ko bo pripravljenost na vojno postala vodilno načelo javnega življenja. Ob tem se sprašuje še, »kaj se bo zgodilo z demokracijo, izobraževanjem, solidarnostjo, skrbjo in navsezadnje bojem za svobodo, ko se bo militarizacija dokončno vtihotapila v javno politiko«.
Med pritiski in zlorabami
Diskurzivni program bo v celoti umeščen v Zgodovinski atrij Mestne hiše, jutri pa ga bo ob 18. uri odprlo predvajanje kratkega filma Karpa Godine O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami iz leta 1972, ki mu bo sledila okrogla miza z naslovom Militarizacija vsakdanjega življenja. Vodila jo bo Emina Bužinkić, na njej pa bodo sodelovali novinarka Mladine Monika Weiss, feministična aktivistka iz Bosne in Hercegovine Nela Porobić Isaković, profesorica mirovnih študij Sladjana Lazić in Igor Lasić, hrvaški novinar, ki trenutno piše za zagrebški tednik Novosti. Pogovoru bo sledil performans Kompleks bele golobice jordanske umetnice Samar Zughool.
V petek bo festival gostil aktivistko in pravnico Fluturo Kusari, sicer višjo svetovalko v Evropskem centru za svobodo tiska in medijev ter odlično poznavalko tako imenovanih strateških tožb (SLAPP), s katerimi vplivni posamezniki ali korporacije ustrahujejo in finančno izčrpavajo novinarje, aktiviste ter druge kritike; internemu posvetu o tej problematiki bo ob 17. uri sledil javni pogovor Zloraba prava, ki ga bo vodila sodelavka Pravne mreže za varstvo demokracije Kaja Gajšek. Uro zatem bo na vrsti sklop predstavitev na temo militarizacije pod naslovom Od socialne do vojne države, ob 20. uri pa bo sledila še okrogla miza Rekrutiranje znanosti za vojno, na kateri bodo sodelovali profesor in aktivist Gordan Jelenić, politologinja Milica Popović, etnolog Rajko Muršič ter prevajalka Katja Zakrajšek. Sobotne debate bo ob 17. uri odprl niz štirih predavanj na temo Mir kot maska, ob 19. uri bo sledilo predavanje Po raku, po vojni profesorice in aktivistke Danijele Majstorović, nato pa okrogla miza z naslovom Od Sredozemlja do Lune: okupacija skupnega in mednarodno zasedbo.
Radikalno preseganje okvirov
Glasbeni program kot običajno ne bo zgrajen okoli zvenečih ali že uveljavljenih imen, temveč se bo oziral proti robovom elektronske scene in ponujal izvajalce in prakse, ki še niso del osrednjega toka, je pojasnila članica festivalske ekipe Nina Kodrič. Kot dodaja njena kolegica Nina Hudej, se bodo v sporedu tudi tokrat prepletali različni žanri in domača imena s tujimi: na uvodnem koncertu jutri ob 21. uri v Pritličju bo tako med drugimi nastopila vzhajajoča berlinska didžejka Zora Lucent, ki prepleta postklubske estetike, ritualne elemente in eksperimentalno elektronsko komponiranje.
V petek in soboto se bo festival preselil na Metelkovo, najprej na vrt in zatem v dvorano Gale hale, na sklepni večer pa še pred in v klub Gromka. Tam bodo med drugimi nastopili palestinska glasbenica Makimakkuk, egiptovska didžejka Youngwoman ter razvpiti mešalec zvokov Badsista iz Brazilije ob podpori domačih in tujih sil.