Festival slovenske politične fotografije 2026, ki skozi analogno fotografijo raziskuje načine političnega (samo)predstavljanja v sodobni Sloveniji, je začasna razstava celjskega Muzeja novejše zgodovine. Zasnovan kot muzejski, zgodovinsko-dokumentarni projekt politično fotografijo obravnava kot dokument časa in pomemben del vizualne kulture samostojne Slovenije. Namen festivala je dolgoročno beležiti podobe, ki nastajajo v predvolilnih in volilnih obdobjih, ter osvetljevati razmerje med političnim sporočanjem, javno podobo in fotografskim medijem. K sodelovanju so povabili vse registrirane politične stranke in politične opcije. Od vseh, ki so sodelovale na letošnjih državnozborskih volitvah, se jih je odzvalo 14.
Prispevek h kultiviranju političnega prostora
»Vse stranke, ki so se vabilu odzvale, so prejele enak analogni fotografski aparat za enkratno uporabo z 39 posnetki, saj je to skoraj do popolnosti zmanjšalo možnosti za manipulacije s fotografijami. Inspiracijo, taktiko, strategijo in z naštetim povezane motive pa smo prepustili sodelujočim in njihovi lastni presoji. Ko so nam stranke fotoaparate vrnile, smo dali razviti barvne negative, izbor posnetkov pa je pripravila strokovna komisija. Izbrala od dve do pet fotografij vsake sodelujoče politične opcije, pri čemer je upoštevala sporočilnost, vizualno prepričljivost, estetsko vrednost in izvirnost pristopa,« je povedal umetnostni zgodovinar Matija Plevnik iz KUD Galerija Plevnik-Kronkowska, ki je napisal tudi tekst za zloženko, ki je izšla ob razstavi. In dodal: »Volitve so izredno stresno obdobje, ki zaradi pregovorno velike odgovornosti s sabo prinaša izredno veliko mero napetosti, strasti in tekmovalnosti. In namen festivala je med drugim, da močna čustva umiri in tako prispeva h kultiviranju slovenskega političnega prostora s pomočjo fotografske ustvarjalnosti.«
Kot pove koordinatorica in vodja programov v Fotohiši Pelikan Urška Todosovska Šmajdek, ki je bila prav tako v komisiji za izbor fotografij, je »pomembno, da so vse sodelujoče stranke in opcije paritetno zastopane, pri ocenjevanju pa smo bili seveda odvisni od uspelih fotografij. Projekt je strokovno kuriran, pri ocenjevanju smo se posvetili predvsem sporočilnosti fotografij in njihovi estetski vrednosti, po slikovno gradivo pa smo se zatekli kar v arhiv Muzeja novejše zgodovine Celje, kar napotuje na dolgoročnost projekta.« Obuditi ga želijo vsaka štiri leta.
V duhu demokratičnosti so vse sodelujoče kandidatne liste predstavljene enakopravno in enakovredno, o postavitvi je odločal žreb. »Po konceptualnem pristopu so fotografije zelo raznotere. V svoji sporočilni strategiji poskušajo nagovarjati, opozarjati, izpostavljati, predstavljati in simbolizirati, seveda ob danih zmožnostih analognega aparata za enkratno uporabo,« še pove Plevnik. In razkrije, da so nekateri prijetno presenetili z izbiro kadrov in njihovo sporočilnostjo. Janez Janša, prvak SDS, denimo je fotografiran z dvema starejšima oboževalkama, Anže Logar je ujet pri igranju violončela, stranka Resnica, ki se ji je uspelo uvrstiti v parlament, pa je bila vizionarska, saj je poslala fotografijo, s katero je sporočila, da so »na konju«. Po koncu razstave bodo fotografije vključili v muzejski arhiv kot del nastajajoče fototeke Pogled slovenske politike skozi objektiv.
