Na ljubljanskem Trgu francoske revolucije se je pred vrnitvijo v Torino še enkrat ustavil Sijajni kombi, najnovejši projekt anonimnega italijanskega umetniškega tria Canemorto. Trojec, ki deluje od leta 2007, nastopa z maskami, govori v izmišljenem jeziku in v svoji mitologiji časti pasje božanstvo Txakurra. Njihov svet je mešanica slikarstva, performansa, videa, subkulturnega humorja in dadaistične provokacije; umetnost pri njih nikoli ni povsem ločena od igre, rituala in izmišljene zgodovine.

Sijajni kombi je nastal na pobudo torinske iniciative Luci d'Artista, zato v sebi nosi dvojni torinski izvor: avtomobilsko industrijo in mestno izročilo magije. Klasično tovorno vozilo se je spremenilo v nekakšno veliko čarobno svetilko. Perforirani paneli, gravure in notranja osvetlitev, ki jo poganja sončna energija, iz vozila projicirajo konstelacijo apotropejskih znakov. V kovino je vgraviranih 18 simbolov iz različnih kulturnih tradicij, ki naj bi odganjali zlo in priklicali srečo. Canemorto ga zato, z zase značilno ironijo, imenujejo najmočnejši generator sreče na svetu.

Prek Benetk v Ljubljano

Ljubljana je bila v tem projektu več kot postaja. Marca so Canemorto s kombijem v Galerijo Vžigalica pripeljali slike za razstavo Slikarska dirka, nato se je vozilo ustavilo v beneškem Forte Marghera ob robu mednarodnega umetnostnega bienala, konec maja pa se je vrnilo v Ljubljano kot del 20. festivala Svetlobna gverila. Ob zadnji ljubljanski aktivaciji so predstavili še kratki film The Radiant Van režiserja Marca Proserpia in trojezični katalog, ki je izšel pri beneški založbi Bruno. Po koncu poti se bo kombi vrnil v Torino, kjer bo postal del stalne mestne umetniške zbirke.

Klasično tovorno vozilo se je spremenilo v nekakšno veliko čarobno svetilko. Perforirani paneli, gravure in notranja osvetlitev, ki jo poganja sončna energija, iz vozila projicirajo konstelacijo apotropejskih znakov.

Projekt se dobro prilega letošnji temi festivala: raznolikosti. Svetlobna gverila, ki poteka od 26. maja do 20. junija, ob jubilejni izdaji svetlobe ne razume le kot učinka, temveč kot način, kako se v mestu pokažejo različni pogledi, identitete, skupnosti in robovi. Zato program ni zaprt v galerijo, ampak se razprši po mestu, od Trga francoske revolucije in okolice Križank do Valvasorjevega parka, Trga republike, Cankarjevega doma, Gradaščice, Parka izbrisanih in Parka Tabor. Festival, ki ga pripravlja Strip Core oziroma Forum Ljubljana, slovensko glavno mesto že od leta 2007 ob koncu pomladi spreminja v odprt laboratorij svetlobe.

Raznoliki posegi v mesto

Osrednja razstava v Galeriji Vžigalica ostaja na ogled dlje, do 24. avgusta. Tam so med drugim na ogled dela Davida Neza, Jurija Hartmana, Mateja Bizovičarja in dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Po mestu pa se vrstijo razne svetlobne instalacije, projekcije, zvočno-svetlobni objekti in performansi: od Kresničk Matjaža Pogačnika in Jakoba Lavriča do Kaskad Staša Vrenka, Iridescence Nika Tiainena na fasadi Cankarjevega doma, projektov študentov ALUO, instalacij v Parku izbrisanih pri Centru Rog ter del, ki posegajo v obrežje Gradaščice in druge manj samoumevne mestne prostore. Del programa so tudi redna kolesarska vodstva, ki obiskovalce vodijo med festivalskimi točkami.

- Kolektiv Canemorto, - 10.06.2026. - Festival Svetlobna Guerila, Raznolikosti, 2026.//FOTO: Bojan Velikonja

Člani kolektiva Canemorto so v sredo v Ljubljani podpisovali tudi svoje trojezične kataloge. Foto: Bojan Velikonja

Letošnja Svetlobna gverila se razteza po različnih ljubljanskih prizoriščih in svetlobo uporablja kot način poseganja v mestni prostor. Instalacije, projekcije in performansi se pojavljajo na fasadah, v parkih, ob vodi in pred galerijami, zato festival tudi letos presega klasičen razstavni okvir. V tem kontekstu ima Sijajni kombi posebno mesto: kot vozilo, umetniški objekt in performativna instalacija povezuje potovanje, urbano okolje in svetlobno umetnost.

Ogled s kolesom

Vodstva s kolesi po prizoriščih Svetlobne gverile potekajo vsako sredo in soboto. Zbirno mesto je pred Galerijo Vžigalica ob 21. uri, po različnih točkah v mestu pa obiskovalce vodita tako imenovani svetlobni gverilki Nika Erjavec in Ulla Žibert. Projekti na prostem so vse dni v tednu na ogled med 21.30 in 23.30.

Priporočamo