Med vsemi prireditvami 72. Ljubljana Festivala bodo nekaj zase našli tudi ljubitelji baleta. Že v prvi polovici festivalskega poletja bosta na sporedu baletni predstavi Grk Zorba in Spartak, katerih glavna tematika je svoboda. Deli črpata navdih iz kulturnega okolja, Spartak ima korenine v starodavni rimski zgodovini, Zorba po drugi strani zajame bistvo grške kulture, strasti in veselja do življenja, kot je prikazano v romanu Nikosa Kazantzakisa in njegovi kasnejši filmski adaptaciji.
Baleta, znana po dramatičnem razpletu zgodbe, bogatem razvoju likov in čustveni globini, bosta na sporedu 27. junija, ko bo svojo zgodbo na oder Križank s kretskih brežin ponesel Grk Zorba. 1. ter 2. julija pa si bomo v Cankarjevem domu ogledali zgodbo pogumnega Spartaka.
Svoboda, strast in prijateljstvo s kretskih brežin
Mednarodna uspešnica Grk Zorba vedno znova navduši občinstvo vseh generacij. Zgodba je postala izjemno priljubljena in je bila kasneje prirejena tudi v uspešen film, muzikal in celo balet. Slednji, predstava v dveh dejanjih in 22 prizorih, je svetovno premiero doživel 6. avgusta 1988 na odru Arene Di Verona (Veronske arene). Nato je bila izvedena v več kot petintridesetih državah, ogledalo si jo je več kot tri milijone gledalcev. Balet črpa navdih iz romana Nikosa Kazantzakisa, ki je bil objavljen leta 1946, obenem pa se opira na privlačni ritmično-melodični idiom grške glasbe Mikisa Theodorakisa. Ta je v veliki meri zaslužen za popularizacijo domnevno avtentičnega plesa sirtakija.
Nova podoba baleta v koreografiji slovitega baletnega ustvarjalca Lorce Massina, sina legendarnega koreografa in baletnega plesalca Léonida Massina, je namenjena novi generaciji mariborskega baletnega ansambla, ki si želi estetsko nadgraditi uprizoritev in pri tem uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Baletna prestava bo ponudila tudi nov premislek o tem, kaj sta smisel življenja in življenje sploh. Za glasbeno kuliso bo poskrbel Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko maestra Simona Robinsona, ki mu je kraljica Elizabeta II. za zasluge na področju sodelovanja med Slovenijo in Britanijo leta 1998 podelila red Britanskega imperija.
Zgodba o junaštvu in svobodi
Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo sta mu bili zelo pomembni junaška podoba Spartaka in tema upora sužnjev v starem Rimu. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti kasneje. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 Jurij Grigorovič, mojster sovjetskega baleta, pripravil novo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Koreografija, ki jo je Grigorovič ustvaril za balet Spartak spada med njegove najslavnejše, med katere se uvrščajo tudi Hrestač, Trnjulčica in Ivan Grozni. Spartakova zgodba je bila upodobljena tudi v istoimenskem filmu leta 1960 v režiji Stanleyja Kubricka in Kirkom Douglasom v glavni vlogi – film je bil nagrajen s štirimi oskarji in je bil ob izidu najdobičkonosnejši film v zgodovini produkcijske hiše Universal Studios.
Balet bo izvedlo The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera) v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. Gledališče je bilo ustanovljeno leta 2013 in se je s svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji. V njegovem delovanju je poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. Astana je že lani osupnila občinstvo z izvedbo različnih baletnih odlomkov. »Zelo smo veseli ponovnega povabila, saj je Ljubljana Festival eden najprestižnejših festivalov na svetu. Ker smo mlado gledališče in smo se šele začeli prebijati v mednarodni prostor, je za nas zelo pomembno, da nastopamo na festivalih te ravni,« pove umetniška vodja Altinaj Asilmuratova in še doda, da bi »radi osrečili občinstvo, se izkazali in naredili dober vtis kot profesionalni baletni ansambel, ki si zasluži svoje mesto v svetu baleta«.