Sodobnost praznovala z branjem, poezijo in nagradami

V Stari mestni elektrarni v Ljubljani je drevi potekalo tradicionalno Pomladno srečanje Sodobnosti, ki je imelo letos še posebno slovesen okvir. Revija Sodobnost, najstarejša slovenska revija za literaturo in kulturo, namreč letos izhaja že devetdeseti letnik. Prvič je izšla leta 1933, njeno izhajanje pa so prekinila le medvojna leta kulturnega molka. Jubilej so pri KUD Sodobnost International zaznamovali s celodnevnim programom, ki je povezal razmislek o branju, literaturo, poezijo, glasbo in podelitev treh nagrad.

Dopoldanski del srečanja je bil namenjen bralnemu seminarju za učiteljice, učitelje in mentorje branja. Letošnja tema je bila Kritično branje in empatija: Od poglobljenega razumevanja besedila k razumevanju Drugega. Pred polno dvorano so predavali dr. Igor Saksida, dr. Sonja Pečjak, dr. Katarina Lia Kompan Erzar in dr. Klemen Lah. Govorili so o bralni kulturi, razumevanju literarnih besedil, vlogi umetne inteligence pri branju in o tem, kako lahko knjige širijo tudi sposobnost razumevanja drugega človeka.

Seminar ni ostal le pri teoriji. Udeleženci so prisluhnili pogovoroma z mladinskima avtoricama, hrvaško pisateljico Silvijo Šesto in italijansko pisateljico Danielo Carucci, posebno pozornost pa je pritegnila okrogla miza, na kateri so prejemnice nagrade sončnica na rami iz Slovenije in tujine predstavile primere dobrih praks pri spodbujanju branja med mladimi. Dopoldanski program je sklenila pripovedovalka Špela Frlic z odlomkom iz mladinskega romana Olaf Dolgobrki Marie Vago, pripovedovanje pa je spremljala projekcija ilustracij Federica Appela.

Večerni del Pomladnega srečanja je bil bolj literarno in umetniško obarvan. Nastopili so pesnice in pesniki različnih generacij: Boris A. Novak, Dušan Šarotar, Miriam Drev in Maša Ogrizek. Prav preplet njihovih poetik je večer postavil v širši okvir Sodobnosti kot revije, ki že desetletja združuje različne literarne glasove. Za glasbeni del je poskrbel kitarski duo Aritmija z indijskima gostoma, pevko Sabiho Khan in tablistom Vinayakom Netkejem, ki so v Ljubljano prišli po turneji po Indiji.

Nagrada za najboljši esej in kratko zgodbo

Osrednji del večera je bila podelitev nagrad. Nagrado za najboljši esej 2026 je prejela Nara Petrovič za esej Med humanizmom in psihopatijo. Žirija, ki so jo sestavljali Evald Flisar, Urban Leskovar in predsednica Alenka Urh, je letos izbirala med 27 prispelimi besedili, za nagrado pa nominirala dvanajst esejev. V utemeljitvi je zapisala, da nagrajeni esej v izbrušenem slogu in z igrivimi miselnimi figurami premišljuje stanje sodobnega sveta skozi prizmo tako imenovane dobre psihopatije. Petrovič izhodišča psihologa Kevina Duttona nadgradi v razmislek o konfliktih, ki oblikujejo družbe, in o tem, koliko človečnosti je v sodobnem svetu še mogoče prepoznati.

Nagrado za najboljšo kratko zgodbo 2026 je prejela Nastja Vidmar za Samostan tišine. Na natečaj je letos prispelo 116 kratkih zgodb, žirija v sestavi Dušan Šarotar, Nada Breznik in Majda Travnik Vode pa jih je med njimi za nagrado nominirala dvanajst. Nagrajena zgodba pripoveduje o potovanju po Japonskem in srečanju s starim pesnikom, vendar potovanje v njej ni le premikanje po prostoru, temveč predvsem notranje približevanje tišini, smislu in lastnemu domu. Žirija je zgodbo označila za poetično, duhovno odprto in pripovedno elegantno.

Tretji sklop nagrad je bil namenjen tistim, ki branje ne le razumejo kot kulturno vrednoto, temveč ga vsakodnevno prenašajo med otroke in mlade. Nagrada sončnica na rami, ki je del projekta Naša mala knjižnica, spodbuja veselje do branja med predšolskimi otroki in osnovnošolci. Projekt letos poteka že osemnajsto leto, vanj pa je samo v Sloveniji vključenih 420 vrtcev in šol oziroma več kot 35.000 otrok. Poteka tudi na Hrvaškem in v Italiji.

Slovensko nagrado sončnica na rami 2026 je prejela Lidija Butina, profesorica slovenščine na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Žirija je poudarila njeno dolgoletno delo pri spodbujanju branja med dijaki in sodelavci, zlasti projekt Bralno mreženje ter Knjižna infuzija, v okviru katere se dijaki in profesorji pripravljajo na srečanja s slovenskimi ustvarjalci. Na šoli, ki jo obiskuje okoli tisoč dijakov, ji je uspelo branje postaviti v središče širšega pedagoškega in skupnostnega dogajanja.

Priznanji sončnica na rami sta prejeli Barbara Rocek Bregar z Osnovne šole Lovrenc na Pohorju in Magdalena Svetina Terčon z Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna. Prva že več kot dve desetletji razvija šolsko knjižnico kot prostor ustvarjalnosti, branja in povezovanja, druga pa je med drugim zasnovala projekt knjižnega vozička, s katerim knjige približuje tudi najmlajšim učencem, ki do šolske knjižnice težje dostopajo.

Podelili so tudi mednarodne nagrade. V Italiji, kjer nagrada poteka pod imenom Un ponte di libri, jo je prejela Chiara Cavallaro za projekt Classe di lettori. Na Hrvaškem pa sta nagrado, poimenovano šaran na hrastu, prejeli Sanda Buljat in Vedrana Marković iz vrtca Remetinec.

Pomladno srečanje Sodobnosti je tako letošnji jubilej revije povezalo s tistim, zaradi česar revija sploh vztraja že devetdeset let: z literaturo, branjem in skupnostjo ljudi, ki še verjamejo, da knjiga ni le predmet kulturne dediščine, ampak živ prostor razumevanja sveta.