Za samozaposlene v kulturi je bilo preteklo leto še posebej težko: zaradi zaprtja kulturnih ustanov in odpovedi številnih projektov med epidemijo koronavirusa so bile njihove možnosti za delo občutno okrnjene, minister za kulturo Vasko Simoniti pa je po drugi strani večkrat javno napovedal, da si želi njihove vrste nekoliko razredčiti, še zlasti ko gre za tiste kulturne ustvarjalce, ki jim je zaradi pomena njihovega dela priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna – po ministrovem mnenju naj bi šlo v mnogih primerih za »neupravičen privilegij«, pa čeprav je približno tretjina samozaposlenih kulturnikov zavoljo nizkih honorarjev že pred krizo živela pod pragom revščine. Zdaj se tistim ustvarjalcem, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje država, obeta tudi višja dohodnina, saj naj bi bili prispevki deležni drugačne davčne obravnave. »Te spremembe so lahko škodljive za mnoge samozaposlene v kulturi in utegnejo njihovo število še dodatno zdesetkati,« ocenjujejo na društvu Asociacija.
Po novem višja dohodnina
Pred kratkim je Furs izdal prenovljeno Brošuro o dohodku iz dejavnosti, kjer v dodatnem poglavju pojasnjuje, kako naj bi se v davčnem obračunu po novem obravnavalo prispevke za socialno varnost, ki jih določenim skupinam zavarovancev, med njimi tudi samozaposlenim v kulturi, plačuje država oziroma lokalna skupnost. Po tej interpretaciji se bodo, če povzamemo, ti prispevki šteli v davčno osnovo tudi v primeru, da se je zavezanec odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Kot dodajajo na Fursu, je treba stališče upoštevati že pri oddaji davčnega obračuna za leto 2020.
Doslej so bili za tiste samozaposlene v kulturi, ki so »normiranci« (gre za približno 2000 ustvarjalcev), prispevki za socialno varnost iz davčnega obračuna izvzeti, po novi interpretaciji pa naj bi bili zajeti že v okviru normiranih odhodkov, zato naj jih ne bi bilo treba še posebej izvzemati. V Asociaciji opozarjajo, da ima lahko to več neželenih posledic: prva je, da bodo morali ti samozaposleni zaradi višje davčne osnove plačati več dohodnine za lansko leto, kar potrjujejo tudi na Fursu.
Nejasnosti glede cenzusa
Druga nevarnost je, da bi lahko sprememba povzročila zaplete pri izračunu cenzusa; samozaposleni so namreč do pravice do plačila prispevkov iz proračuna upravičeni samo, če njihovi letni dohodki ne presegajo določenega zneska (dobrih 20.000 evrov bruto). Uredba o samozaposlenih v kulturi sicer v 12. členu določa, da so prispevki za socialno varnost, plačani s strani države, izvzeti iz cenzusa (pri »nominirancih« se kot dohodek šteje zgolj prihodke), kar pa ne bo več možno, če bodo ti všteti že v davčno osnovo, opozarjajo na Asociaciji. »To lahko številnim samozaposlenim povzroči dodatne tegobe, saj ne bodo več upravičeni do plačila prispevkov, morda bodo morali že prejeta sredstva celo vračati,« so zaskrbljeni.
Kot še eno morebitno težavo so na Asociaciji prepoznali možnost, da bodo imeli »normiranci« zaradi vštevanja prispevkov v davčno osnovo v preteklem letu za približno 5000 evrov višje »prihodke«, kar bi lahko pomenilo, da ne bi bili več upravičeni do kriznega mesečnega temeljnega dohodka, četudi so imeli ob oddaji vloge zanj vse pogoje (med katerimi je bil tudi 20-odstotni upad prihodkov glede na leto 2019). »V tem primeru bi morali mnogi vrniti skoraj 4000 evrov državne pomoči, ki jim je pomagala preživeti mesece, ko sta bila kulturnim delavcem v celoti onemogočena delo in zaslužek.« Vendar pa naj bi bila vsaj ta skrb odveč, saj naj bi na Fursu medtem neuradno že pojasnili, da se »plačani prispevki ne štejejo v prihodek iz prodaje, ki je edino merilo za dodelitev temeljnega mesečnega dohodka«.
