Na obsežni razstavi je na ogled več kot 300 del v različnih medijih – od slik, risb in kolažev do ilustriranih knjig – ki razkrivajo izjemno ustvarjalno energijo umetnika v obdobju, zaznamovanem z vojno, boleznijo in osebnimi preizkušnjami.
Razstava se osredotoča na čas po letu 1941, ko je Matisse po zahtevni operaciji komaj ušel smrti. Kljub oslabelosti je prav to obdobje zaznamovalo vrhunec njegovega ustvarjanja. Kot poudarja kustosinja razstave in nekdanja direktorica Muzeja Matisse v Nici Claudine Grammont, je bil umetnik takrat »starejši moški, delno invaliden in je komaj stal pokonci«, a hkrati je bil na pragu »najplodovitejšega obdobja svoje kariere«. Sedeč na invalidskem vozičku, z roko, ki je bila bolj tresoča in šibka kot kdaj koli prej, ter s telesom, ki je komaj zmoglo zbrati dovolj moči, da je vstal in slikal, je preoblikoval moderno umetnost. Po besedah kustosinje gre za »resnično apoteozo«, v kateri je dosegel »stanje brezskrbnosti, odmaknjenosti in trenutek milosti«.
Med osrednjimi deli razstave so znameniti Modri akti (Blue Nude), umetnikova knjiga Jazz in monumentalni kolaž Snop (La Gerbe) iz leta 1953. Slednjega je Matisse ustvarjal ponoči, saj je trpel za nespečnostjo. Postavitev razstave poskuša poustvariti intimno vzdušje umetnikovega ateljeja. »Želeli smo ustvariti občutek, kot da ste vstopili v Matissov studio in se z deli srečali iz oči v oči,« pojasnjuje kustosinja.
Poseben poudarek razstava namenja razbijanju razširjenega prepričanja, da je Matisse v poznih letih opustil slikanje in se posvetil izključno kolažem. »Pogosto se zmotno trdi, da je prenehal slikati,« opozarja Grammontova. »V resnici je med letoma 1941 in 1954 ustvaril 75 slik.« Ob tem dodaja, da je umetnik v istem obdobju ustvaril tudi več kot 230 kolažev, kar priča o izjemnem ustvarjalnem zagonu. »Samo v letu 1950 je nastalo 40 del – to je veliko za 80-letnega človeka.«
Degenerirana umetnost
Razstava obenem osvetljuje širši zgodovinski kontekst. Matisse je ustvarjal v času nacistične okupacije Francije, ko je bila njegova umetnost označena za degenerirano. Kljub temu je razvil še drznejši in svobodnejši izraz. »Z uporabo kolaža je razvil povsem nov ikonografski jezik,« poudarja kustosinja, ki v tem vidi ključen premik v umetnikovem delu.
Na razstavi so predstavljena dela iz zbirk Centra Pompidou in številnih mednarodnih institucij, med drugim Muzeja moderne umetnosti v New Yorku in Narodne galerije umetnosti v Washingtonu. Poleg najbolj znanih umetnin vključuje tudi redkeje razstavljena dela, ki dodatno osvetljujejo umetnikov ustvarjalni proces – od prvih skic do končnih kompozicij.
Henri Matisse, eden vodilnih predstavnikov fovizma in eden najvplivnejših umetnikov 20. stoletja, je v zadnjem obdobju svojega življenja razvil prepoznaven likovni jezik, temelječ na izrezankah iz barvnega papirja. Ta tehnika mu je omogočila, da je kljub fizičnim omejitvam ustvarjal dela izjemne vizualne moči in monumentalnosti.
Razstava v Grand Palais bo na ogled do 26. julija 2026 in že ob odprtju velja za enega osrednjih kulturnih dogodkov v Parizu.