»Za nami so izjemna sezona ter polne dvorane zvestega občinstva, ki potrjujejo, da gledališče ostaja nepogrešljiv prostor srečevanja, razmisleka, čustev ter skupnih doživetij,« je ob predstavitvi načrtov za prihodnjo sezono pred časom poudaril direktor SNG Maribor Danilo Rošker. Največja slovenska umetniška ustanova, ki združuje enote Drame, Opere in Baleta, pod njenim okriljem pa domujeta še simfonični orkester in Festival Borštnikovo srečanje, se bo po njegovih besedah tudi v bodoče trudila ohranjati visoko umetniško raven svojih produkcij, obenem pa bo dodatno poglobila sodelovanja z uglednimi institucijami doma in v tujini.
V prostorih soočenja
Drama SNG Maribor bo v novi sezoni razmišljala o gledališču kot »prostoru družbenega soočenja«, je pojasnil prejšnji umetniški direktor Drame Aleksandar Popovski, ki je še pred odhodom zasnoval program gledališkega oddelka. »Gledališče ne nastaja iz gotovosti, temveč iz razpoke: iz trenutkov, ko se svet pokaže kot nezadosten, nepopoln ter včasih nevzdržen. Program zato ne razvija ene same tematske osi, ampak vztraja v razprtosti različnih estetik, poetik in pogledov, ki jih povezuje skupna izkušnja nestabilnosti – družbene, intimne in identitetne.« Nasledil ga je režiser Diego de Brea, ki je pristavil, da »nova doba potrebuje novo umetnost«, svobodno, inovativno in tudi globoko povezano s sedanjostjo.
Sezono bo odprla krstna uprizoritev sveže odrske priredbe avtobiografske zgodbe Édouarda Louisa Boji in preobrazbe neke ženske, oktobra bo sledila uprizoritev Jutra v Dženinu, kot jo bo po romanu Susan Abulhawa režiral Žiga Divjak, zatem pa še nova slovenska komedija Überkrajina ustvarjalne naveze Nine Ramšak Marković in Milana Ramšaka Markovića. Drame Galeb, znamenitega dela Antona Pavloviča Čehova, se bo režijsko lotil Oliver Frljić, Genetovi Služkinji bo zrežiral Miloš Lolić, nato pa bo na vrsti še krstna uprizoritev Po vsej sili živ, ki jo bo po besedilih Nataše Kramberger režirala Mojca Madon.
Od klasike do sodobnosti
Operna sezona bo zaznamovana z velikimi mednarodnimi koprodukcijami: tako bo prva mariborska uprizoritev Wagnerjevega Tannhäuserja nastala v koprodukciji s HNK iz Zagreba. Režiral bo Frank Van Laecke, ki bo v maju poskrbel še za postavitev priljubljene Puccinijeve opere La bohème. Straussove operete Netopir se bo režisersko lotil Pier Francesco Maestrini, režijo Mozartovega Don Giovannija pa bo prevzel Edward Clug, umetniški direktor mariborskega Baleta; dirigiral bo Simon Krečič, umetniški direktor mariborske Opere.
Baletna ponudba bo bogatejša za dva izrazito različna, vendar med seboj dopolnjujoča se baletna večera: klasični repertoar bo zastopal veliki klasični balet Bajadera (1877) na glasbo Ludwiga Minkusa, ki je zaslovel že v izvirni koreografiji Mariusa Petipaja, tokratno postavitev pa bo oblikoval koreograf Rafael Avnikjan; v drugi polovici sezone bo sledil baletni večer Four Reasons & Minus Sixteen, ki bo odprl prostor sodobnemu plesnemu izrazu in soočenju dveh koreografskih poetik, Edwarda Cluga in Ohada Naharina. Seveda bodo na sporedu tudi ponovitve uspešnih uprizoritev iz preteklih sezon.