»Presenečeni smo nad odtegnitvijo podpore več uglednim slovenskim neodvisnim producentom in pozivamo slovensko ministrstvo za kulturo, da poskrbi za primerno financiranje neinstitucionalnih umetniških organizacij.« Tako bi lahko zelo na kratko povzeli množico protestnih pisem, ki že dva tedna prihajajo iz vse Evrope na naslove tukajšnjih medijev ter kulturnega ministrstva – gre seveda za odzive na nedavne rezultate programskega razpisa za obdobje 2022–2025, na katerem je brez podpore ostalo več uglednih nevladnih organizacij, med njimi denimo tudi Gledališče Glej, zavod Maska in zavod Emanat.
Niso vsi razpisi enaki
Ob številnih kritikah, da so brez sredstev ostali zlasti tisti, ki so kritični do aktualne vlade ali dela kulturnega ministra Vaska Simonitija, so se prejšnji teden odzvali tudi na Maistrovi – četudi sprva na novinarska vprašanja niso odgovarjali, so na spletni strani ministrstva objavili obširno izjavo za javnost, kjer so predstavili svoj pogled na stvari. Med drugim so razložili, da je bil programski razpis namenjen programom, ki so po obsegu in kakovosti primerljivi »s tistimi javnih zavodov«, in da lahko nevladne organizacije sredstva pridobivajo tudi na drugih razpisih, na primer projektnih.
Ministrstvo ob tem sicer ni omenilo, da so sredstva, ki jih je mogoče pridobiti na projektnih razpisih, bistveno nižja od programskih – namenjena so pač zgolj posameznim projektom. Kar je mogoče za kakšne manjše producente dovolj, večjim nevladnim zavodom (sploh tistim, ki upravljajo prostore) pa ne morejo nadomestiti programskega financiranja; ne samo zaradi okrnjenega števila dogodkov, ki jih je mogoče pripraviti z njimi, temveč tudi zato, ker iz projektnih sredstev ni mogoče pokrivati stroškov hladnega pogona.
»Skladno s kriteriji«
Na Maistrovi tudi zavračajo pripombe, da so bili zavrnjeni takšni, »ki so družbeno angažirani in kritični do oblasti«. Poudarili so, da se pogoji in merila ocenjevanja v nobenem pogledu ne nanašajo »na svetovnonazorske usmeritve prijaviteljev« ali njihovih programov. »Ocenjevanje in vrednotenje vlog potekata v skladu s pogoji in kriteriji, navedenimi v razpisu, izvedle pa so ju strokovne komisije, pristojne za posamezna področja.« Ministrovo mnenje naj ne bi imelo nikakršne vloge, saj po veljavni zakonodaji minister nima diskrecijske pravice odločanja. »Lahko sicer zavrne predlog komisije glede financiranja posameznega programa in ga vrne komisiji v ponovno presojo – vendar ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo predlaga komisija,« pojasnjujejo.
Prav tako lahko minister vrne program v ponovno presojo le enkrat – kar naj bi v primeru Gledališča Glej celo storil. »Minister Vasko Simoniti je strokovno komisijo zaprosil, da vlogo ponovno preveri, glede na dosedanje delovanje gledališča, njegovo dolgoletno tradicijo, prijavljeni program in strateški načrt,« zatrjujejo na Maistrovi. »Komisija je vlogo ponovno ocenila, a prvotne ocene ni spremenila.« Strokovno komisijo za področje uprizoritvenih umetnosti nevladnih organizacij sicer sestavljajo Matjaž Pograjc, Barbara Drnač, Tanja Lužar, Metka Damjan in Vilma Rupnik; Gledališče Glej je potrebni prag točk za sofinanciranje pravzaprav doseglo, vendar pa se ni uvrstilo med osem najvišje ocenjenih programov, ki so prejeli podporo.
Denarja celo več, vendar…
Na ministrstvu poudarjajo, da je bilo na razpisu na voljo bistveno več sredstev kot v preteklih letih – številke, gledano absolutno, temu pritrjujejo, saj naj bi za vseh 34 izbranih kulturnih programov v obdobju štirih let namenili skupno 14,4 milijona evrov, medtem ko je v preteklem razpisnem obdobju (2018–2021) 32 programov skozi leta prejelo skupno 11,2 milijona evrov.
Vendar podrobnejši podatki pokažejo tudi, da finančne injekcije niso bila deležna vsa področja. Dvig je bil najbolj občuten na področjih glasbenih in vizualnih umetnosti: na glasbenem področju je bilo v sofinanciranje sprejetih 12 programov (v prejšnjem obdobju deset), skupni znesek sofinanciranja pa je narasel na več kot 4,7 milijona evrov (prej okoli 3,5 milijona); na vizualnem področju je podprtih devet programov (prej sedem), in sicer s skupno vsoto 3,8 milijona evrov (prej 2,2 milijona). Rahel dvig je zaznati tudi na intermedijskem področju, kjer je zdaj podprtih pet programov (prej štirje), in sicer s skupno 1,6 milijona evrov (prej 1,2 milijona).
Odri vse bolj podhranjeni
Precej drugače pa je na področju uprizoritvenih umetnosti, kjer je na rezultate razpisa letelo tudi največ kritičnih pripomb. Enako kot v prejšnjem obdobju je namreč ministrstvo število podprtih programov omejilo na osem, zanje pa za štiri leta namenilo 4,2 milijona evrov; to je celo manj kot v prejšnjem obdobju, ko je bila skupna višina sofinanciranja 4,3 milijona. Razlogov, zakaj so se na tem področju odločili za »politiko stagnacije«, ministrstvo ni pojasnilo. Kažejo se še druga nesorazmerja: na vizualnem in intermedijskem področju je tako v sofinanciranje sprejeta večina prijav (na prvem so bili neuspešni štirje programi, na drugem je bil zavrnjen le eden), na uprizoritvenem in glasbenem področju pa je – podobno kot v preteklosti – brez podpore ostala približno polovica prijaviteljev.
»Vrhunskih nevladnih organizacij, ki delujejo v polju uprizoritvenih umetnosti, je že dolgo več kot upravičencev, katerih število se z dejanskim stanjem ni uskladilo že vsaj tri razpise,« poudarjajo v društvu Asociacija. »Še več, z vsakim razpisom se zaostrujejo pogoji sodelovanja na njem, znižuje se tudi delež državne podpore, pri tem pa ministrstvo za manj denarja zahteva več programa.« Na podhranjenost uprizoritvenega področja tako opozarjajo tudi nekateri producenti, ki so bili sicer na razpisu uspešni. »Apeliramo na ministrstvo, da najde dodatne finančne vire in zagotovi stabilno sofinanciranje vsem tistim na neodvisni sceni, ki so se že izkazali s svojim delovanjem, vendar tudi mladim umetnikom, ki šele stopajo na poklicno pot,« je denimo zapisal Robert Waltl, direktor Mini teatra, v svojem javnem pozivu.
